Plačni razpon
2100 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na javni plačni sistem in splošne panožne podatke, ne za individualno plačo.
Srednješolski učitelj za filozofijo
Srednješolski učitelj za filozofijo dijake uvaja v filozofska vprašanja, argumente in različne poglede na človeka, družbo ter svet. V razredu vodi razprave, preverja znanje in spremlja napredek dijakov. Običajno je zaposlen v gimnaziji ali drugi srednji šoli.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Za samostojno poučevanje filozofije sta potrebni ustrezna izobrazba in pedagoška kvalifikacija. Študenti lahko lažje najdejo delo pri učni pomoči ali spremljevalnih dejavnostih.
Urnik
Izmensko
Urnik je večinoma vezan na dopoldanski pouk. Priprave, ocenjevanje in sestanki pa delo pogosto podaljšajo tudi po koncu ur.
Delo od doma
Na lokaciji
Poučevanje poteka v šoli. Doma lahko učitelj pripravi del gradiv, popravlja pisne izdelke in opravlja strokovno delo.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Srednješolski učitelj za filozofijo je v Sloveniji običajno zaposlen na srednji šoli.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo poteka po šolskem letu. Med šolskimi počitnicami je manj pouka, vendar zaposlovanje ni sezonsko.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, vendar zahteva zbranost, delo s skupinami in redno pripravo na pouk.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela srednješolski učitelj za filozofijo
Srednješolski učitelj za filozofijo načrtuje in izvaja pouk filozofije. Teme povezuje z vprašanji o znanju, etiki, svobodi, družbi in kulturi. Dijake uči razlikovati med mnenjem, utemeljitvijo in argumentom.
Pri pouku vodi pogovor, razlaga zahtevnejše pojme in odpira vprašanja, ob katerih se lahko pojavijo različna stališča. Dijake usmerja, da svoje trditve izrazijo jasno in jih podprejo z razlogi. Hkrati skrbi za spoštljiv pogovor v razredu.
Pripravlja letni učni načrt, dnevne priprave, gradiva in preverjanja znanja. Ocenjuje pisne izdelke in ustne odgovore, spremlja delo posameznih dijakov ter po potrebi organizira dodatno ali skupinsko delo.
Sodeluje z razrednikom, drugimi učitelji, svetovalno službo, vodstvom šole in starši. Priprave, popravljanje izdelkov in strokovno izpopolnjevanje pogosto opravlja po pouku, deloma tudi doma.
Delovne naloge
Pripravi potek pouka
Pregleda učni načrt, izbere filozofski problem, pripravi vprašanja za razpravo in sestavi gradiva za uro.
Vodi razpravo v razredu
Razloži pojme in besedila, usmerja pogovor med dijaki ter preverja, ali dijaki svoja stališča utemeljijo z razumljivimi argumenti.
Ovrednoti delo dijakov
Pripravi ustno ali pisno preverjanje, popravi izdelke, vpiše ocene ter se z dijakom pogovori o njegovem napredku. Po potrebi sodeluje tudi z drugimi strokovnimi delavci.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Jasno razlaganje zahtevnih idej
Filozofske pojme in besedila zna predstaviti razumljivo, ne da bi pri tem spremenil njihov pomen.
- Dobro poznavanje filozofije
- Natančno izražanje
- Povezovanje teorij s primeri
Vodenje argumentiranega dialoga
Dijakom postavlja premišljena vprašanja in vodi pogovor, v katerem lahko predstavijo različna, utemeljena stališča.
- Govorne in komunikacijske spretnosti
- Poslušanje različnih pogledov
- Strpno reševanje nesporazumov
Organizacija pouka in ocenjevanja
Skozi šolsko leto usklajuje vsebine, čas pouka, priprave in preverjanje znanja.
- Dosledno spremljanje dela
- Preudarno odločanje
- Urejenost pri pripravi gradiv
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja izobrazbe oziroma visoka šola prve stopnje. Osnova je študij filozofije ali ustreznega področja, za poučevanje v srednji šoli pa je potrebna tudi pedagoška kvalifikacija. Gimnazija je ena od možnih šolskih poti, ni pa edina pot do poklica.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko podlago iz družboslovnih predmetov, branja, pisanja in argumentiranja. Je ena od možnih poti do nadaljnjega študija.
Študij filozofije ali ustreznega področja
Za poklic je navedena VI/2. stopnja visokošolskega izobraževanja s področja filozofije ali ustreznega področja.
Pedagoška kvalifikacija
Za delo v srednji šoli je potrebna pedagoška kvalifikacija. Ta vključuje načrtovanje pouka, delo z razredom in preverjanje znanja.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva, brez zagotovljenih prostih mest
Perspektiva poklica je ocenjena kot rastoča, vendar poklic ni opredeljen kot deficitaren. Zaposlitev je odvisna od razpisov posameznih srednjih šol, obsega pouka filozofije in kadrovskih menjav.
- Zaposlovanje v šolah
Kombiniranje predmetov in nalog
Učitelji, ki šele vstopajo v poklic, lahko pogosteje naletijo na delovna mesta z manjšim deležem ur filozofije. Te ure se lahko dopolnjujejo z drugim ustreznim predmetom ali dodatnimi šolskimi zadolžitvami.
- Delo z dijaki
Etična in družbena vprašanja pri pouku
Pri pouku bodo ostajala aktualna vprašanja javnega dialoga, medijev, znanosti, okolja in družbenih razlik. Učitelj mora dobro poznati filozofska izhodišča in mirno voditi razprave o aktualnih temah.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere večino dela še vedno predstavljata pouk v učilnici in priprava gradiv. Večjih fizičnih obremenitev ni, naporni pa so lahko večurna zbranost, vodenje razredov, ocenjevanje in reševanje nesporazumov.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, vendar zahteva zbranost, delo s skupinami in redno pripravo na pouk.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna. Psihično so lahko zahtevni odgovornost za razred, koncentracija med poukom in roki za ocenjevanje.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je mogoč, če šola lahko razporedi manjši obseg učnih ur in povezanih obveznosti.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju mlajših učiteljev, sodelovanju v strokovnem aktivu in usmerjanju dijakov pri zahtevnejših nalogah.