Kako v Sloveniji uveljaviti izobrazbo, pridobljeno v tujini?

Izobraževanje, zaključeno v tujini, se v Sloveniji ne obravnava vedno po enakem postopku.

Ta je odvisen od tega, ali želi posameznik nadaljevati šolanje, se zaposliti ali opravljati poklic, za katerega so predpisani posebni pogoji.

Vrednotenje izobraževanja, priznavanje izobraževanja in priznavanje poklicne kvalifikacije imajo različne namene. Pred zbiranjem dokumentov je zato treba najprej ugotoviti, kateri postopek pride v poštev.

Kateri postopek je pravi?

Pri nadaljevanju šolanja o priznanju izobraževanja odloča izobraževalna ustanova, na katero se kandidat vpisuje.

Pri iskanju zaposlitve lahko posameznik zaprosi za vrednotenje izobraževanja. Mnenje o tuji listini delodajalcu pomaga razumeti njeno raven in primerljivost s slovenskim izobraževalnim sistemom.

Kdor želi opravljati reguliran poklic, mora pri organu, pristojnem za ta poklic, preveriti postopek priznanja poklicne kvalifikacije.

Izraz “priznanje tuje diplome” tako v praksi zajema več postopkov, ki jih ne vodi ista ustanova in nimajo enakih posledic.

Nadaljevanje šolanja ureja izobraževalna ustanova

Kdor želi po izobraževanju v tujini šolanje nadaljevati v Sloveniji, potrebuje priznanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja.

Postopek vodi šola, višja strokovna šola, fakulteta ali druga ustanova, na katero se kandidat vpisuje. Na podlagi tuje listine in drugih dokazil ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za prijavo in obravnavo v vpisnem postopku.

Pri vpisu v visokošolski študijski program se vloga za priznanje odda skupaj z elektronsko prijavo prek sistema eVŠ. Kandidatu zato praviloma ni treba najprej pridobiti ločene odločbe in se šele nato prijaviti na študij.

Odločitev velja za nadaljevanje izobraževanja. Ne potrjuje pa samodejno, da posameznik izpolnjuje tudi pogoje za opravljanje reguliranega poklica.

Vrednotenje izobraževanja za uporabo na trgu dela

Kadar želi posameznik izobrazbo, pridobljeno v tujini, uporabiti pri iskanju zaposlitve, lahko zaprosi za njeno vrednotenje. Postopek vodi center ENIC-NARIC, nacionalni informacijski center pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, ki se ukvarja z vrednotenjem tujih in slovenskih listin o izobraževanju.

Center izda mnenje s podatki o listini, izobraževalni ustanovi in programu, opravljenem izobraževanju in njegovi umeščenosti v državi izvora ter pridobljenem naslovu oziroma nazivu. V mnenju je navedena tudi primerljivost izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistemom.

Mnenje je informativno-svetovalne narave. Delodajalcu pomaga razumeti tujo listino, vendar ni odločba o priznanju izobrazbe. Ne spremeni tujega naslova v slovenskega, ne podeljuje nove stopnje izobrazbe in kandidatu ne zagotavlja zaposlitve.

Center tudi ne presoja, ali kandidat izpolnjuje vse zahteve konkretnega delovnega mesta. Pri nereguliranem poklicu o ustreznosti njegove izobrazbe, znanja in izkušenj odloči delodajalec, pri čemer mora upoštevati morebitne pogoje, določene z drugimi predpisi.

Vrednotenje ni obvezno pri vsaki prijavi na delo. Koristno je zlasti takrat, ko delodajalec ne pozna izobraževalnega sistema države, v kateri je kandidat zaključil šolanje.

Pri reguliranem poklicu vrednotenje ne zadostuje

Regulirani so poklici, pri katerih zakon ali drug predpis določa, kdo jih sme opravljati in katere pogoje mora izpolnjevati. Zahtevani so lahko določena izobrazba, pripravništvo, strokovni izpit, licenca, članstvo v zbornici ali vpis v uradni register. Kdor želi v Sloveniji opravljati reguliran poklic na podlagi kvalifikacije, pridobljene v tujini, mora pri pristojnem organu preveriti, po katerem postopku se njegova kvalifikacija prizna.

Pristojni organ v postopku preveri, ali kandidat izpolnjuje pogoje za priznanje poklicne kvalifikacije. Način presoje je odvisen od sistema priznavanja. Pri splošnem sistemu se kandidatova usposobljenost primerja z zahtevami v Sloveniji, pri avtomatičnem priznavanju pa se preveri, ali predložena dokazila izpolnjujejo usklajene evropske pogoje. Mnenje centra ENIC-NARIC nobenega od teh postopkov ne nadomesti.

Seznam reguliranih poklicev je objavljen na portalu SPOT. Ob vsakem poklicu je naveden tudi pristojni organ, na katerega je treba nasloviti vlogo ali vprašanje o pogojih.

Izobrazba in poklicna kvalifikacija nista isto

Izobrazba se pridobi z uspešno zaključenim izobraževalnim programom. Dokazuje jo diploma, spričevalo ali druga listina o izobraževanju.

Poklicna kvalifikacija izkazuje usposobljenost za opravljanje določenega poklica. Dokazuje se lahko z listino o formalni izobrazbi, potrdilom o usposobljenosti ali dokazili o poklicnih izkušnjah. Za dostop do reguliranega poklica ali njegovo opravljanje so lahko potrebni tudi pripravništvo, strokovni izpit, licenca, članstvo v zbornici ali vpis v register.

Posameznik ima torej lahko veljavno tujo diplomo, vendar še nima pravice do samostojnega opravljanja reguliranega poklica v Sloveniji. Izpolnjevanje pogoja glede izobrazbe oziroma priznanje poklicne kvalifikacije še ne pomeni nujno, da so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji za začetek dela.

Pri nereguliranih poklicih postopek priznanja poklicne kvalifikacije, ki velja za dostop do reguliranih poklicev, praviloma ni potreben. O izpolnjevanju pogojev za delovno mesto presoja delodajalec, razen kadar posamezne zahteve določajo drugi predpisi.

Na postopek vplivata država izvora in položaj kandidata

Pri priznavanju poklicne kvalifikacije so pomembni država, v kateri je bila pridobljena, državljanstvo oziroma pravni položaj kandidata ter predpisi, ki veljajo za posamezen poklic.

Evropska pravila o priznavanju poklicnih kvalifikacij veljajo za državljane držav Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice, pod posebnimi pogoji pa tudi za državljane tretjih držav. Kateri sistem se uporabi, je odvisno tudi od tega, kje je bila kvalifikacija pridobljena in za kateri regulirani poklic gre.

Evropski sistemi vključujejo splošni sistem, priznavanje na podlagi poklicnih izkušenj in avtomatično priznavanje nekaterih sektorskih poklicev.

Pri poklicih, za katere so na evropski ravni usklajeni minimalni pogoji usposabljanja, se lahko uporabi avtomatično priznavanje. Tudi takrat mora kandidat vložiti vlogo, predložiti zahtevana dokazila in počakati na odločitev pristojnega organa. Avtomatično priznavanje torej ne pomeni, da je mogoče poklic začeti opravljati brez postopka.

Pri splošnem sistemu pristojni organ kandidatovo usposobljenost primerja s pogoji v Sloveniji. Če ugotovi bistvene razlike, lahko zahteva preizkus poklicne usposobljenosti ali prilagoditveno obdobje.

Kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, EGP ali Švice, se praviloma obravnavajo po slovenskih predpisih, ki veljajo za posamezen poklic. Natančen postopek je zato treba preveriti pri pristojnem organu.

Katera dokazila so potrebna?

Seznam dokumentov je odvisen od postopka in ustanove, ki ga vodi.

Pri vrednotenju izobraževanja center ENIC-NARIC zahteva izvirnik listine o izobraževanju in druga dokazila, navedena v vlogi. Za izvirnik listine v tem postopku nista potrebni legalizacija ali mednarodna overitev z žigom apostille.

Pri priznavanju izobraževanja za nadaljevanje šolanja se vloga z zahtevanimi dokazili odda izobraževalni ustanovi, na kateri želi kandidat nadaljevati izobraževanje. Dokumentacija je odvisna od ravni izobraževanja in konkretnega vpisnega postopka. Vključuje lahko listino o zaključenem izobraževanju, dokazila o vsebini programa in predhodnem izobraževanju ter druge dokumente, potrebne za presojo izpolnjevanja vpisnih pogojev.

Pri priznavanju poklicne kvalifikacije se zahteve razlikujejo med poklici. Pristojni organ lahko poleg diplome oziroma drugega dokazila o kvalifikaciji zahteva še:

• dokazila o poklicnih izkušnjah,
• potrdilo o opravljenem pripravništvu,
• potrdilo o strokovnem izpitu,
• podatke o vsebini in poteku usposabljanja,
• licenco ali drugo dovoljenje,
• dokazilo o pravici do opravljanja poklica v državi izvora,
• druga dokazila, predpisana za posamezen poklic.

Pred prevajanjem ali overjanjem dokumentov je treba preveriti navodila pristojne ustanove. Zahteve glede izvirnikov, kopij, prevodov in overitev niso pri vseh postopkih enake.

Tuji naslov ostane v izvorni obliki

Imetnik tujega strokovnega oziroma akademskega naslova ga v Sloveniji uporablja v izvorni obliki oziroma transkripciji. Tuji naslov se ne prevaja v slovenski jezik. Vrednotenje izobraževanja zato ne pomeni pretvorbe tujega naslova v slovenskega.

Ugotovitev, da je izobraževanje primerljivo z določeno ravnjo slovenskega sistema, prav tako ne pomeni, da sta bila tuji in slovenski program vsebinsko povsem enaka.

Pri navajanju izobrazbe v življenjepisu je smiselno zapisati izvirni naslov oziroma naziv, ime izobraževalne ustanove, državo in leto zaključka. Če je posameznik pridobil mnenje centra ENIC-NARIC, lahko doda še podatek o primerljivosti s slovenskim izobraževalnim sistemom.