Srednješolski učitelj za geografijo: naslovna fotografija poklica

Vzgoja in izobraževanje

Srednješolski učitelj za geografijo

Srednješolski učitelj geografije dijake uči o Sloveniji, Evropi, svetu ter o povezavah med ljudmi in prostorom. Poučuje na srednjih šolah in gimnazijah, del pouka pa lahko izvaja tudi na terenu. Pripravlja učne ure, spremlja delo dijakov in ocenjuje njihovo znanje.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Za samostojno poučevanje geografije v srednji šoli sta potrebni ustrezna strokovna in pedagoška usposobljenost. Študenti lahko zato večinoma pomagajo pri dejavnostih, ne pa samostojno poučujejo.

Urnik

Izmensko

Pouk večinoma poteka dopoldne po šolskem urniku. Priprave, ocenjevanje, roditeljski sestanki in druge šolske obveznosti pogosto segajo tudi izven učnih ur.

Delo od doma

Na lokaciji

Poučevanje poteka predvsem v šoli in na terenu. Doma učitelj pogosto pripravlja gradiva in popravlja preverjanja znanja.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Srednješolski učitelj geografije je običajno zaposlen v javni ali zasebni srednji šoli oziroma gimnaziji.

Sezonsko delo

Vse leto

Delo sledi šolskemu koledarju. Pouk, počitnice in večina drugih obveznosti so razporejeni po šolskem letu.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, vendar redno vodenje razreda, priprave in ocenjevanje prinašajo psihično obremenitev.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela srednješolski učitelj za geografijo

Srednješolski učitelj geografije dela v gimnaziji ali drugi srednji šoli. Dijakom razlaga naravne in družbene značilnosti pokrajin ter povezuje vsebine o prebivalstvu, gospodarstvu, podnebju, naseljih in okolju v Sloveniji, Evropi in svetu.

Učne ure pripravlja po učnem načrtu in jih prilagaja predznanju razreda. Pri razlagi uporablja zemljevide, podatke, fotografije in aktualne primere iz prostora. Dijake usmerja, da razumejo vzroke in posledice geografskih pojavov.

Del pouka lahko poteka zunaj učilnice, denimo v mestu, muzeju ali naravi. Učitelj vodi opazovanje na terenu, razloži orientacijo in uporabo zemljevida ter skrbi za varnost skupine.

Poleg poučevanja pripravlja letne in dnevne učne priprave, sestavlja preizkuse znanja, ocenjuje izdelke in daje dijakom povratne informacije. Lahko je razrednik, vodi dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in raziskovalne naloge ali pripravlja dijake na tekmovanja.

Delovne naloge

Načrtovanje učne ure

Srednješolski učitelj geografije pregleda učni načrt, izbere geografski primer ter pripravi razlago, naloge in gradiva za razred.

Vodenje pouka in terenskega dela

Učitelj razlaga snov, vodi pogovor o prostorskih pojavih in dijake usmerja pri delu z zemljevidi ali opazovanju na terenu.

Preverjanje napredka

Po pouku sestavi ali popravi preizkuse, oceni izdelke, evidentira dosežke in dijaku pojasni, katero znanje mora še dopolniti.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Dobro geografsko znanje

Razume naravne, družbene in prostorske procese ter jih zna razložiti s konkretnimi primeri.

  • poznavanje Slovenije, Evrope in sveta
  • razumevanje povezav med okoljem, prebivalstvom in gospodarstvom
  • smiselna razlaga kart, podatkov in prostorskih pojavov

Jasno vodenje razreda

Snov razloži razumljivo, vodi razpravo in skrbi, da skupina dijakov ostane pri delu.

  • razločno ustno izražanje
  • poslušanje vprašanj dijakov
  • potrpežljivo odzivanje na različne ravni predznanja

Organizacija učnega dela

Usklajuje pripravo učnih ur, preverjanje znanja, administrativne zapise in dejavnosti zunaj učilnice.

  • načrtovanje vsebin skozi šolsko leto
  • dosledno vrednotenje izdelkov
  • prilagajanje poteka ure razredu in razmeram na terenu

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za poklic je navedena VI/2. stopnja izobrazbe oziroma visoka šola prve stopnje. Pot vključuje študij geografije ali ustrezno strokovno podlago ter pedagoško-andragoška znanja za delo v šoli. Med opisanimi potmi do poučevanja geografije so naziv profesor geografije in dodatni pedagoško-andragoški izpiti.

Pot do poklica

  1. Strokovna podlaga iz geografije

    Pot temelji na visokošolskem študiju geografije ali primerljivi strokovni usmeritvi, ki vključuje geografske vsebine.

  2. Pedagoško-andragoška usposobljenost

    Za delo z dijaki so potrebna pedagoško-andragoška znanja. Ta vključujejo načrtovanje pouka, didaktiko in vrednotenje znanja.

  3. Delo v srednji šoli

    Učitelj v šoli prevzame pouk geografije, sodeluje z učiteljskim zborom in lahko vodi razred, dejavnosti ter terenske vaje.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere delo večinoma ostaja vezano na šolski urnik, razred in pripravo pouka doma. Fizična obremenitev je običajno zmerna, več zbranosti pa zahtevata pouk in delo z več skupinami dijakov.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizična obremenitev je večinoma zmerna. Psihično so lahko zahtevni vodenje razreda, ocenjevanje in usklajevanje več šolskih obveznosti.
Skrajšan delovnik
Delni delovnik je v šolstvu lahko izvedljiv, če šola ure geografije lahko razporedi med več učiteljev.
Mentorstvo
Izkušeni učitelj geografije lahko mlajšega sodelavca uvaja v pripravo pouka, delo z razredom in izvedbo terenskih vaj.