Plačni razpon
2000 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izobrazbo, izkušnje in sektor zaposlitve, ne za uradno individualno plačo.
Karierni svetovalec
Karierni svetovalec posameznikom pomaga pri povezovanju njihovih sposobnosti, interesov in izkušenj z možnostmi za izobraževanje in delo. S pogovori, intervjuji in ocenjevanji pomaga razjasniti karierne dileme ter določiti naslednje korake. Običajno dela v pisarni svetovalne ustanove, na šoli, v podjetju ali tudi na terenu.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študentsko delo je pogosteje na voljo pri administrativni podpori, organizaciji dogodkov ali informiranju. Samostojno strokovno svetovanje zahteva ustrezno znanje.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka ob delavnikih in podnevi. Urnik se lahko občasno prilagodi terminom svetovanj, predstavitev ali obiskov na terenu.
Delo od doma
Na lokaciji
Administrativne priprave in del informacijskega dela lahko potekajo na daljavo. Osebna svetovanja so pogosto vezana na pisarno ali ustanovo.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Karierni svetovalec je v Sloveniji najpogosteje zaposlen v šolskih, javnih ali drugih organiziranih svetovalnih okoljih.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Več svetovanj in predstavitev je lahko ob vpisnih rokih in ob koncu šolskega leta.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj večinoma vključuje sedeče delo in strokovno svetovanje. Težave lahko povzročita dolgotrajno sedenje in zahtevni pogovori.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela karierni svetovalec
Karierni svetovalec dela v svetovalnih službah, šolah, podjetjih in zavodih. Posameznikom pomaga pri izbiri poklica, izobraževanja ali spremembi zaposlitvene poti. Svetuje osnovnošolcem, dijakom, študentom, zaposlenim in brezposelnim, pristop pa prilagodi njihovemu položaju.
Z intervjujem, vprašalniki in drugimi metodami zbere podatke o znanju, interesih, delovnih izkušnjah, veščinah in morebitnih ovirah posameznika. Če je za to strokovno usposobljen, lahko uporablja tudi psihodiagnostična sredstva. Njihove ugotovitve razloži razumljivo in previdno.
Spremlja razmere na trgu dela, zahteve posameznih poklicev, izobraževalne programe in dodatna usposabljanja. S posameznikom nato pretehta izvedljive možnosti, kot so nadaljevanje šolanja, pridobivanje novih znanj, iskanje zaposlitve ali načrtovanje kariernega prehoda.
Delo obsega tudi vodenje dokumentacije, pripravo informacijskih gradiv in sodelovanje z učitelji, kadrovskimi službami ter drugimi strokovnjaki. Večino časa dela sede za računalnikom. Občasno obišče šolo, podjetje ali dogodek, kjer predstavlja možnosti izobraževanja in zaposlitve.
Delovne naloge
Priprava na svetovanje
Karierni svetovalec pregleda dostopne podatke o izobraževalnih poteh, poklicih in razmerah pri zaposlovanju. Za posamezen primer pripravi vprašanja.
Vodenje pogovora in presoja možnosti
V pogovoru zbere informacije o interesih, znanju, izkušnjah in okoliščinah posameznika. Po potrebi uporabi vprašalnik ali druge strokovne metode.
Dogovor o nadaljnjih korakih
Po svetovanju povzame ugotovitve, pojasni možnosti šolanja, usposabljanja ali iskanja dela ter uredi zapis in gradiva za nadaljnje spremljanje.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Jasno vodenje svetovalnega pogovora
Svetovanje temelji na poslušanju, razumljivih vprašanjih in razlagi možnosti, ne da bi svetovalec odločitev vsiljeval.
- jasno ustno in pisno izražanje
- aktivno poslušanje
- spoštljiv odnos do različnih okoliščin
Presoja informacij o poklicih
Svetovalec poveže podatke o posamezniku z zahtevami poklicev, študija, usposabljanj in možnostmi za zaposlitev.
- analitično in abstraktno mišljenje
- poznavanje trga dela
- skrbno preverjanje podatkov
Organiziranje več primerov
Delo zahteva urejene zapise, pravočasne dogovore in prilagajanje različnim skupinam svetovancev.
- samostojnost pri delu
- doslednost pri dokumentaciji
- prilagodljivost pri sodelovanju
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo se običajno zahteva izobrazba na VI/2. stopnji, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Pogosta izhodišča so družboslovne smeri, kot so andragogika, pedagogika, psihologija, sociologija, komunikologija ter management kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Izbrana smer ni edina možnost. Koristno je znanje svetovanja, razvoja kariere, izobraževalnega sistema in trga dela.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko splošno znanje in je ena od poti do študija. Koristno podlago lahko dajo tudi druge ustrezne srednješolske smeri.
Visokošolski študij prve stopnje
Običajna strokovna podlaga je program na VI/2. stopnji s področij vzgoje in izobraževanja, psihologije, sociologije, komunikacije, kadrov ali socialnega dela.
Strokovne izkušnje v svetovanju
Praktično znanje se razvija pri delu z ljudmi, s poznavanjem izobraževalnih možnosti in poklicev ter s sodelovanjem v svetovalnih ali kadrovskih okoljih.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba po kariernem usmerjanju
Možnosti za delo so lahko večje, ker posamezniki pogosteje izbirajo med več izobraževalnimi potmi, prekvalifikacijami in menjavami zaposlitve. To lahko poveča potrebo po svetovanju v šolah, zaposlitvenih službah, izobraževalnih organizacijah in podjetjih, vendar poklic ni opredeljen kot deficitaren.
- Svetovanje odraslim
Več primerov ob menjavi poklica
Svetovalci bodo pogosteje delali z odraslimi, ki ob spremembi dela preverjajo prenosljive veščine, možnosti krajših usposabljanj in pogoje za vstop v nov poklic. Poleg poznavanja šolskih poti bo potrebno dobro poznavanje programov za odrasle in zahtev delodajalcev.
- Delovna okolja
Sodelovanje s šolami in delodajalci
Delo se lahko poleg klasičnih svetovalnic izvaja tudi v podjetjih, kariernih centrih, projektih za zaposlovanje in pri terenskih predstavitvah na šolah. Svetovalci bodo morali način razlage prilagoditi mladim, iskalcem zaposlitve, zaposlenim in kadrovskim službam.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere delo ostaja večinoma pisarniško, z neposrednimi pogovori in občasnimi obiski na terenu. Izkušnje z različnimi kariernimi potmi so koristne pri zahtevnejših svetovanjih, usklajevanju primerov in uvajanju sodelavcev.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj večinoma vključuje sedeče delo in strokovno svetovanje. Težave lahko povzročita dolgotrajno sedenje in zahtevni pogovori.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna, vendar lahko dolgotrajno sedenje obremeni hrbet in oči. Psihično so lahko zahtevni osebni položaji svetovancev ter veliko število pogovorov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan ali delni delovnik je lahko mogoč v organizacijah, kjer si svetovalno delo deli več strokovnih sodelavcev. Odvisen je od delodajalca.
- Mentorstvo
- Mentorsko in uvajalno delo z mlajšimi sodelavci je mogoče, zlasti pri vodenju pogovorov, dokumentiranju primerov in poznavanju izobraževalnih poti.