Kaj so deficitarni poklici in zakaj primanjkuje kadra?

Deficitarni poklici so poklici, pri katerih je potreba po zaposlenih večja od števila ljudi, ki imajo ustrezno znanje in so pripravljeni takšno delo opravljati.

Delodajalci zato prosta mesta težje zapolnijo, iskanje novih sodelavcev pa lahko traja dlje.

Pomanjkanje se lahko pojavi v posamezni regiji ali po vsej državi. Prav tako ni nujno trajno. Razmere se spreminjajo z razvojem dejavnosti, številom upokojitev, vpisom v izobraževalne programe in zanimanjem kandidatov za določeno delo.

Zakaj začne primanjkovati delavcev?

Razlog ni pri vseh poklicih enak. Ponekod se za določeno izobraževanje odloča premalo mladih, medtem ko se velik del obstoječega kadra približuje upokojitvi. Drugje se število delovnih mest povečuje hitreje, kot lahko šole in drugi izobraževalni izvajalci usposobijo nove ljudi.

Na zanimanje vplivajo tudi delovne razmere. Fizične obremenitve, izmensko ali nočno delo, delo na prostem in večja odgovornost lahko zmanjšajo število kandidatov. Pri nekaterih poklicih so ovira zahtevani izobrazbeni pogoji, licence ali dolgotrajno usposabljanje. Vlogo imajo še plača, možnosti napredovanja, kraj dela in ugled posamezne dejavnosti.

Pomanjkanje kadra zato samo po sebi ne pove, zakaj delodajalci težko zaposlujejo. Za pravilno razumevanje je treba poznati tudi razmere, v katerih se delo opravlja.

Kateri poklici so deficitarni?

Seznam se spreminja, saj odraža potrebe trga dela v določenem obdobju. Zavod RS za zaposlovanje s Poklicnim barometrom vsako leto ocenjuje, pri katerih poklicnih skupinah bo v naslednjem letu primanjkljaj, ravnovesje ali presežek kadra.

Napoved za leto 2026 kaže pomanjkanje v zdravstvu, šolstvu, gradbeništvu, oskrbi ter več tehničnih in strokovnih poklicih. Med njimi so različne skupine učiteljev in vzgojiteljev, zdravstveni delavci, socialni oskrbovalci ter inženirji nekaterih tehničnih smeri.

Razmere niso povsod enake: poklic je lahko na ravni Slovenije deficitaren, v posamezni regiji pa sta ponudba in povpraševanje bolj uravnotežena. Poklicni barometer omogoča tudi pregled po območnih službah Zavoda.

Deficitarni poklici in štipendije niso povsem ista stvar

Pojem deficitarnega poklica se uporablja širše za poklice, pri katerih primanjkuje ustreznega kadra. Štipendija za deficitarne poklice pa je vezana na natančno določene srednješolske izobraževalne programe, objavljene v vsakoletnem javnem razpisu.

To pomeni, da vsak poklic, za katerega Poklicni barometer napoveduje primanjkljaj, še ne omogoča pridobitve deficitarne štipendije. Med poklici v primanjkljaju so denimo tudi takšni, za katere je potrebna visokošolska izobrazba, štipendije za deficitarne poklice pa so usmerjene v izbrane programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Za šolsko leto 2026/2027 so med njimi programi za strojnega mehanika, peka, mesarja, zidarja, tesarja, kamnoseka, vrtnarja, gozdarja in dimnikarja. Vključeni so tudi nekateri dvojezični programi. Aktualni seznam in pogoje je zato vedno treba preveriti v veljavnem razpisu. Javni štipendijski sklad objavlja podatke za vsako šolsko leto posebej.

Ali deficitarni poklic zagotavlja zaposlitev?

Oznaka kaže na ugodnejše razmerje med številom prostih delovnih mest in razpoložljivim kadrom, vendar sama po sebi ne zagotavlja zaposlitve. Delodajalec lahko zahteva določeno izobrazbo, delovne izkušnje, posebna dovoljenja ali druga znanja. Možnosti so odvisne tudi od regije, pripravljenosti na izmensko delo in drugih pogojev posameznega delovnega mesta.

Napovedi se lahko v času izobraževanja spremenijo. Poklic, po katerem je danes veliko povpraševanja, čez nekaj let morda ne bo enako iskan. Velja tudi obratno: zaradi novih tehnologij, sprememb prebivalstva ali večjih naložb se lahko potreba po določenem kadru poveča.

Deficitarnost je zato pomemben podatek o trgu dela, ni pa napoved posameznikove poklicne prihodnosti.

Je deficitarni poklic dobra izbira?

Večje povpraševanje lahko prinese hitrejši vstop na trg dela, več možnosti izbire med delodajalci in lažje iskanje zaposlitve v različnih krajih. Pri nekaterih izobraževalnih programih je mogoče pridobiti tudi štipendijo.

Pred odločitvijo je kljub temu smiselno preveriti vsebino dela, zahteve izobraževanja, urnik, obremenitve, delovno okolje in možnosti nadaljnjega razvoja. Pomembno je tudi ugotoviti, od kod pomanjkanje kadra izvira. Če je povezano z zahtevnimi delovnimi razmerami ali visoko fluktuacijo zaposlenih, je to za izbiro prav tako pomemben podatek kot število prostih delovnih mest.

Deficitarni poklic je lahko dobra izbira, kadar se možnosti zaposlitve ujemajo z interesi, sposobnostmi in pričakovanji posameznika. Samo dejstvo, da delodajalci iščejo veliko ljudi, pa za premišljeno odločitev običajno ni dovolj.