Plačni razpon
1500 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Avtoelektričar
Avtoelektričar v servisni delavnici išče in odpravlja napake na električni opremi vozil in delovnih strojev. Vgrajuje električne napeljave in dodatno opremo ter preverja, ali po vgradnji vse deluje. Največ dela ima v avtoservisih in specializiranih delavnicah.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Srednja šola (V)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko v avtoservisu opravljajo pomožna dela. Zahtevnejše diagnostične in električne posege opravlja usposobljen kader.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka podnevi po delavniškem urniku. Ob nujnih popravilih ali večjem številu naročil je lahko dela več.
Delo od doma
Na lokaciji
Za popravila, meritve in vgradnjo opreme mora biti avtoelektričar pri vozilu v delavnici.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Avtoelektričar je v Sloveniji pogosto zaposlen v avtoservisu, pooblaščenem servisu ali delavnici podjetja z voznim parkom.
Sezonsko delo
Vse leto
Servisiranje vozil poteka vse leto. Ob določenih vremenskih razmerah se lahko poveča število nekaterih popravil.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je lahko tudi pozneje v karieri primerno, če se prilagodijo fizično zahtevnejši posegi. Vključuje namreč delo v prisilnih položajih in z deli vozila.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela avtoelektričar
Avtoelektričar pregleda električne sisteme osebnih, gospodarskih in delovnih vozil. Na podlagi opisa napake in meritev poišče vzrok okvare, ki je lahko v napeljavi, priključku, akumulatorju ali električni napravi.
Okvarjeni del razstavi, popravi ali zamenja. Ponovno poveže vodnike in spojke, izdeluje oziroma ureja elektroinštalacije, servisira agregate ter v vozila vgrajuje dodatno opremo.
Po popravilu preveri vezje in delovanje naprave. Večinoma dela v zaprtih delavnicah, kjer so prisotni hrup, vroči deli vozila in nevarnost ureznin, zato uporablja zaščitna sredstva.
Delovne naloge
Sprejem in diagnostika vozila
Avtoelektričar preveri opis napake, pregleda električne priključke in z merilnim instrumentom ugotovi, v katerem delu sistema je okvara.
Popravilo ali vgradnja
Okvarjeno napeljavo, spojko ali napravo razstavi, popravi ali zamenja. V vozilo namesti električno opremo in dodatke.
Preizkus po posegu
Po zaključku preveri povezave, delovanje naprave in odziv sistema, nato vozilo pripravi za predajo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno iskanje vzroka napake
Napaka se lahko pokaže v enem delu vozila, vzrok zanjo pa je v drugem delu električnega sistema.
- sistematično preverjanje povezav
- potrpežljivost pri meritvah
- dosledno zapisovanje ugotovitev
Razumevanje električnih sistemov vozila
Delo zahteva poznavanje vozil, električnih naprav, napeljav in dodatne opreme.
- osnove avtoelektrike
- branje električnih povezav
- poznavanje delovanja vozil
Varno delo v delavnici
Pri delu so prisotni ostri materiali, vrteči se deli, vroče površine in električna oprema.
- previdnost pri demontaži
- pravilna uporaba zaščitnih sredstev
- odgovorno ravnanje z orodjem
Izobrazba
Zahtevana raven
V. stopnja
Za poklic je navedena V. stopnja izobrazbe v srednješolskem strokovnem izobraževanju. Izhodišče je triletna poklicna izobrazba, koristno pa je tudi znanje elektronike, električnih vezij in mikroprocesorjev. Srednješolska smer ni edina pot do potrebnega strokovnega znanja.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Srednješolska strokovna osnova
Pot se običajno začne s triletno poklicno izobrazbo s področja vozil ali elektrotehnike v okviru V. stopnje izobrazbe.
Praktično delo v delavnici
Praksa prinese izkušnje z razstavljanjem vozil, električnimi napeljavami, meritvami in iskanjem konkretnih okvar.
Razvoj diagnostičnega znanja
Z delovnimi izkušnjami se poglablja znanje o elektronskih sistemih, dodatni opremi in postopkih preverjanja po popravilu.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča potreba po servisnem kadru
Perspektiva poklica je rastoča, zato je ob vstopu lahko več možnosti za delo v servisih in delavnicah. To še ne pomeni samodejne zaposlitve, saj delodajalci iščejo predvsem praktično znanje in zanesljivo diagnostiko.
- Vozila
Več elektronskih sistemov v vozilih
Novejša vozila imajo več krmilnih enot, senzorjev in električne dodatne opreme. Avtoelektričar bo zato pogosteje potreboval znanje meritev, električnih povezav in razlage podatkov diagnostičnih naprav.
- Specializacija
Različne poti med servisi
Delo se lahko usmeri v osebna ali gospodarska vozila, delovne stroje oziroma vgradnjo dodatne opreme. Usmeritev vpliva na sisteme, s katerimi dela, in na obseg praktičnega znanja, ki ga pridobi.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere se lahko avtoelektričar bolj posveča diagnostiki, zahtevnejšim električnim napakam in usmerjanju dela v delavnici. Delo pod vozilom ali razstavljanje večjih delov pa ostaja fizično naporno.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko tudi pozneje v karieri primerno, če se prilagodijo fizično zahtevnejši posegi. Vključuje namreč delo v prisilnih položajih in z deli vozila.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizično obremenitev povzročajo sklanjanje, delo v omejenem prostoru vozila, prenašanje delov in uporaba ročnega orodja. Psihično je naporno predvsem natančno iskanje napak.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko izvedljiv v večjih servisih. V manjših delavnicah je odvisen od razporeditve naročil in števila zaposlenih.
- Mentorstvo
- Avtoelektričar lahko uvaja dijake, vajence in nove sodelavce v varno uporabo orodja, meritve ter postopke servisiranja.