Kadrovska štipendija in zaposlitev po koncu šolanja
Kadrovska štipendija dijaku ali študentu ne prinaša le mesečnega prejemka.
Ker jo podjetje podeli z namenom, da si zagotovi prihodnji kader, pogodba pogosto določa tudi sodelovanje med izobraževanjem in zaposlitev po njegovem zaključku. Pred podpisom je zato pomembno preveriti, kaj bo moral izpolniti štipendist in kaj se zavezuje zagotoviti delodajalec.
Odločilna je pogodba o štipendiranju
Kadrovske štipendije podeljujejo delodajalci glede na svoje potrebe po zaposlenih. Njihov cilj je praviloma povezovanje mladih s podjetjem že med izobraževanjem in poznejša zaposlitev ustrezno usposobljenega kandidata.
Pogoji niso pri vseh kadrovskih štipendijah enaki. Pravice in obveznosti štipendista ter delodajalca morajo biti določene v pogodbi o štipendiranju. Ta lahko ureja opravljanje prakse, dokončanje izobraževanja v določenem roku, sodelovanje pri projektih podjetja, zaposlitev po koncu šolanja in vračilo štipendije ob neizpolnitvi obveznosti.
Posebna pravila veljajo za kadrovske štipendije, ki so sofinancirane z javnimi sredstvi. Pri teh del obveznosti določa že zakon, dodatne pogoje pa lahko določajo javni razpis in pogodbe.
Ali je praksa v podjetju obvezna?
Praksa ni samodejno obvezna pri vsaki kadrovski štipendiji. Obvezna je, če je tako določeno v pogodbi ali v pravilih programa, v okviru katerega je štipendija podeljena.
Pri sofinancirani kadrovski štipendiji mora delodajalec štipendistu praviloma omogočiti najmanj en mesec delovne prakse v vsakem šolskem oziroma študijskem letu. Štipendist jo mora opraviti, razen če je s predpisi ali pogodbo določena upravičena izjema.
Praksa naj bi štipendistu omogočila spoznavanje delovnega okolja in pridobivanje izkušenj, povezanih z izobraževanjem. V pogodbi je smiselno preveriti, koliko časa traja, kdaj se opravlja, kdo jo organizira ter ali se lahko prizna obvezna praksa, ki jo zahteva šola ali fakulteta.
Zaposlitev po koncu izobraževanja
Če pogodba določa obveznost zaposlitve, se mora štipendist po uspešnem zaključku izobraževanja praviloma odzvati na ustrezno ponudbo delodajalca. Pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah je sprejem ustrezne zaposlitve ena od temeljnih obveznosti štipendista.
To ne pomeni, da mora sprejeti katerokoli ponujeno delo. Zaposlitev mora ustrezati pogojem, določenim v pogodbi in pravilih posamezne štipendije. Zato je pomembno, da je že ob podpisu čim bolj jasno, za kakšno delo se štipendist pripravlja.
V pogodbi je treba preveriti tudi, v kolikšnem času po koncu izobraževanja mora podjetje ponuditi zaposlitev in koliko časa mora štipendist pri njem ostati. Pri nekaterih sofinanciranih programih je trajanje zaposlitve povezano z obdobjem prejemanja štipendije, lahko pa ga določa tudi posamezni javni razpis.
Kaj se zgodi, če štipendist zaposlitve ne sprejme?
Če štipendist brez upravičenega razloga zavrne zaposlitev, h kateri se je zavezal, lahko delodajalec zahteva vračilo izplačane štipendije. Enako lahko velja, če štipendist zaposlitev sprejme, vendar odide pred potekom dogovorjenega obdobja.
Vračilo ni pri vseh pogodbah urejeno enako. Nekatere predvidevajo vračilo celotnega prejetega zneska, druge le sorazmernega dela. Pogodba lahko določa tudi obresti, roke za vračilo in okoliščine, v katerih vračilo ni potrebno.
Pri sofinanciranih štipendijah lahko neizpolnitev obveznosti vpliva tudi na razmerje med delodajalcem in ustanovo, ki zagotavlja javna sredstva. Delodajalec mora v določenih primerih vrniti prejeto sofinanciranje, vendar to še ne pomeni, da lahko ta znesek brez ustrezne pogodbene ali zakonske podlage samodejno zahteva od štipendista.
Kaj če zaposlitve ne zagotovi podjetje?
Obveznosti ne veljajo samo za štipendista. Če se je delodajalec zavezal, da bo po koncu izobraževanja ponudil ustrezno zaposlitev, vendar tega ne stori, štipendistu praviloma ni mogoče očitati, da je zavrnil izpolnitev svojega dela dogovora.
Pogodba naj zato določa, kaj se zgodi, če podjetje nima prostega delovnega mesta, preneha poslovati ali štipendistu ponudi delo, ki ne ustreza dogovorjenemu področju oziroma stopnji izobrazbe. Pri nekaterih sofinanciranih štipendijah je mogoče obveznosti pod določenimi pogoji prenesti na drugega delodajalca, ki prevzame štipendiranje in poznejšo zaposlitev.
Pred podpisom preverite celoten dogovor
Kadrovska štipendija lahko olajša izobraževanje, prinese praktične izkušnje in odpre pot do prve zaposlitve. Hkrati pa lahko omeji odločanje po koncu šolanja, saj štipendista pogosto zavezuje k delu pri določenem podjetju.
Pred podpisom je zato dobro preveriti trajanje štipendiranja, obveznost prakse, rok za dokončanje izobraževanja, pogoje ponujene zaposlitve, zahtevano trajanje zaposlitve in pravila o vračilu denarja. Pomembne so tudi določbe za primer bolezni, spremembe izobraževalnega programa ali drugih okoliščin, zaradi katerih obveznosti ni mogoče izpolniti.
Na vprašanje, ali kadrovska štipendija zavezuje k zaposlitvi, zato ni mogoče odgovoriti samo z da ali ne. Zaveza obstaja, kadar jo določajo pogodba, zakon ali pogoji sofinanciranja. Prav zato je pogodbo o štipendiranju smiselno prebrati še pred sprejemom štipendije, ne šele takrat, ko se približuje konec izobraževanja.
