Regulirani poklici in pogoji za njihovo opravljanje
Za opravljanje nekaterih poklicev ustrezno znanje in delovne izkušnje niso dovolj.
Posameznik mora imeti tudi predpisano izobrazbo, opraviti strokovni izpit, pridobiti licenco ali izpolniti druge uradne pogoje. Takšnim poklicem pravimo regulirani poklici.
Pogoje za dostop do reguliranega poklica oziroma njegovo opravljanje določata zakon ali podzakonski akt. Kandidat, ki predpisanih zahtev ne izpolnjuje, reguliranega poklica ne more opravljati, četudi ima veliko praktičnih izkušenj.
Pri nereguliranih poklicih pogojev za dostop do poklica ne določa predpis. Delodajalec sam presodi, katero izobrazbo, znanje in izkušnje zahteva za posamezno delovno mesto.
Zakaj so nekateri poklici regulirani?
Regulacija je povezana predvsem z varovanjem zdravja, varnosti, premoženja in pravic ljudi. Napaka pri zdravljenju, projektiranju objekta, izvajanju varnostnih nalog ali opravljanju drugega dela v javnem interesu ima lahko resne posledice. Predpisi zato določajo minimalno usposobljenost, ki jo mora imeti vsak izvajalec.
V Sloveniji so regulirani številni poklici v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, gradbeništvu, pravosodju, prometu, socialnem varstvu, kulturi ter nekaterih tehničnih dejavnostih. Med njimi so denimo zdravnik, učitelj v osnovni šoli, pooblaščeni arhitekt, nepremičninski posrednik, odvetnik in varnostnik.
Uradni seznam je razdeljen glede na pristojna ministrstva in druge organe. Ob posameznem poklicu je navedeno tudi, kdo je pristojen za priznavanje poklicne kvalifikacije. Seznam reguliranih poklicev je objavljen na portalu SPOT.
Kateri pogoji se lahko zahtevajo?
Pot do reguliranega poklica ni pri vseh enaka. Osnovni pogoj je lahko določena stopnja in smer izobrazbe, vendar se zahteve s tem ne končajo vedno.
Za začetek opravljanja poklica so lahko poleg ustrezne izobrazbe potrebni še:
- pripravništvo ali določeno obdobje praktičnega usposabljanja,
- strokovni, državni ali drug predpisani izpit,
- licenca oziroma dovoljenje za delo,
- članstvo v poklicni zbornici,
- vpis v imenik ali register,
- redno obnavljanje licence in strokovnega znanja,
- znanje slovenskega jezika,
- zdravstvena sposobnost ali nekaznovanost.
Ustrezna izobrazba zato še ne pomeni, da posameznik že izpolnjuje vse pogoje za opravljanje poklica. Pri nekaterih poklicih mora po zaključku šolanja opraviti še druge predpisane korake.
Zahteve se med državami razlikujejo
Poklic, ki je reguliran v Sloveniji, v drugi državi morda ni reguliran ali pa zanj veljajo drugačni pogoji. Zato kvalifikacija, pridobljena v tujini, ni vedno samodejno veljavna za opravljanje istega poklica v Sloveniji.
Pri reguliranih poklicih je treba poklicno kvalifikacijo praviloma priznati pri pristojnem slovenskem organu. Postopek je odvisen od države, v kateri je bila pridobljena, in od poklica. V Evropski uniji za nekatere poklice velja sistem avtomatičnega priznavanja na podlagi usklajenih minimalnih pogojev, pri drugih pa pristojni organ primerja pridobljeno usposobljenost s slovenskimi zahtevami.
Pri tem priznavanje poklicne kvalifikacije ni povsem isto kot vrednotenje ali priznavanje izobraževanja. Prvi postopek ugotavlja, ali oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje reguliranega poklica, drugi pa se nanaša na njeno izobrazbo.
Kako preveriti pogoje za posamezni poklic?
Prvi korak je pregled uradnega seznama reguliranih poklicev. Če je poklic na njem, je treba poiskati pristojni organ in podrobne pogoje za njegovo opravljanje.
Naziv poklica v zaposlitvenem oglasu ni vedno enak uradnemu nazivu na seznamu, zato je smiselno preveriti tudi sorodna poimenovanja in področje dela. Dodatna pojasnila lahko zagotovi pristojno ministrstvo, zbornica ali drug organ, naveden ob poklicu.
Pred izbiro izobraževanja je pomembno izvedeti:
- katera izobrazba je zahtevana,
- ali so predpisane delovne izkušnje ali pripravništvo,
- kateri izpit je treba opraviti,
- ali je potrebna licenca oziroma registracija,
- kdo potrjuje izpolnjevanje pogojev,
- do katere poklicne kvalifikacije vodi izbrani program.
Pri reguliranih poklicih je treba najprej preveriti uradne zahteve in šele nato izbrati ustrezno izobraževanje ali usposabljanje. Tako se je mogoče izogniti programu, ki sicer prinaša uporabno znanje, vendar ne vodi do kvalifikacije, potrebne za opravljanje izbranega poklica.
