Plačni razpon
1800 €3000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Vzdrževalec programske opreme namešča in posodablja programe ter preverja delovanje računalniških sistemov. Uporabnikom pomaga pri napakah in skrbi za delovanje omrežij. Običajno dela v IT-oddelku podjetja ali javnega zavoda oziroma pri ponudniku računalniških storitev.
1800 €3000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo je mogoče pri uporabniški podpori, pripravi računalnikov, evidentiranju opreme in osnovnih namestitvah.
Delo večinoma poteka v običajnem delovnem času. Ob izpadih sistemov ali načrtovanih posodobitvah so možni posegi tudi zunaj tega časa.
Podporo uporabnikom, nadzor in urejanje programov je deloma mogoče opravljati na daljavo. Za nameščanje opreme in pomoč na lokaciji je potrebna prisotnost.
Vzdrževalec programske opreme je v Sloveniji pogosto zaposlen v internem IT-oddelku ali v podjetju, ki za naročnike zagotavlja podporo.
Delo ni posebej vezano na sezono. Obseg se lahko poveča ob večjih menjavah opreme ali uvajanju novih programov.
Delo je pozneje v karieri običajno vzdržno, če se omeji dolgotrajno sedenje in če nujni posegi zunaj delovnega časa niso pogosti.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Vzdrževalec programske opreme skrbi, da računalniki, programi in omrežne povezave v podjetju ali ustanovi delujejo. Namešča standardne programe, nastavlja operacijske sisteme ter preverja združljivost programov z računalniško opremo.
Ko uporabnik ne more dostopati do programa, datoteke ali omrežja, poišče vzrok težave in jo odpravi. Spremlja sistemska opozorila, obravnava prijave uporabnikov ter jim razloži osnovne postopke za uporabo programov.
Posodablja protivirusno zaščito, ureja požarni zid in izdeluje varnostne kopije. Preverja tudi, ali se kopije pravilno shranjujejo in ali je mogoče podatke obnoviti po okvari ali napačnem brisanju.
Del dela opravlja za računalnikom, del pa pri uporabnikih, strežniški opremi ali omrežnih napravah. Vodi tehnično dokumentacijo o omrežju, nameščenih programih in opravljenih posegih. Dela po navodilih nadrejene osebe.
Pregleda sistemska sporočila, prijave uporabnikov in zapise o prejšnjih posegih. Presodi, ali je težava v posameznem programu, računalniku ali omrežni povezavi, nato določi vrstni red obravnave.
Namesti program ali posodobitev, nastavi potrebne pravice in preveri povezavo z drugimi sistemi. Pri napaki išče vzrok v nastavitvah, operacijskem sistemu ali omrežju, rešitev pa nato preizkusi v delovnem okolju.
Po posegu v tehnično dokumentacijo vpiše izvedene spremembe in preveri uspešnost varnostnega kopiranja. Uporabniku razloži rešitev, ne da bi razkril zaupne podatke ali podatke za dostop do sistema.
Napaka pogosto nima enega samega očitnega vzroka, zato je potrebno sistematično preverjanje podatkov in nastavitev.
Uporabnik potrebuje razumljivo razlago, kaj se je zgodilo in kako lahko po odpravi težave nadaljuje delo.
Pri delu ima dostop do uporabniških računov, datotek in nastavitev, zato mora s temi podatki ravnati zaupno.
V. stopnja
Za poklic je predvidena V. stopnja izobrazbe, to je srednješolsko strokovno izobraževanje. Med ustreznimi potmi je triletni program računalnikar. Ta smer je podlaga za začetek dela, v zahtevnejših okoljih pa delodajalci lahko pričakujejo tudi dodatno praktično znanje o sistemih in omrežjih.
Izhodiščna pot je srednješolsko strokovno izobraževanje V. stopnje. Med predvidenimi programi je triletni program računalnikar.
Znanje se razvija z nameščanjem programov, urejanjem uporabniških nastavitev, povezovanjem računalnikov v omrežje in branjem tehničnih navodil.
Po začetku dela se znanje dopolnjuje z internimi postopki delodajalca, novimi operacijskimi sistemi, programskimi paketi in pravili za varovanje podatkov.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Obeti za poklic so rastoči, zato bodo delodajalci potrebovali ljudi za podporo uporabnikom in vzdrževanje obstoječih informacijskih okolij. Poklic ni označen kot deficitaren, zato rast sama po sebi ne zagotavlja zaposlitve. Prednost bodo imeli kandidati s praktičnim znanjem.
Poleg internih IT-oddelkov bodo začetniki pogosteje delali pri ponudnikih IT-storitev, ki podpirajo več naročnikov. To pomeni delo z različnimi programskimi okolji, dokumentacijo in postopki ter več usklajevanja z uporabniki na daljavo in na lokaciji.
Pri vzdrževanju programov bo več odgovornosti za urejanje uporabniških pravic, posodobitve in preverjanje varnostnih kopij. Osnovno nameščanje programov bo zato pogosteje vključevalo preverjanje, kdo ima dostop do podatkov in kako je mogoče sistem obnoviti po napaki.
V poznejšem obdobju kariere lahko vzdrževalec programske opreme več časa nameni zahtevnejšemu odpravljanju napak, dokumentaciji in podpori sodelavcem. Fizično delo ni zahtevno, vendar vključuje veliko sedenja in občasni časovni pritisk ob izpadih.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je pozneje v karieri običajno vzdržno, če se omeji dolgotrajno sedenje in če nujni posegi zunaj delovnega časa niso pogosti.