Plačni razpon
1700 €2600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izobrazbo, odgovornosti in izkušnje, ne za individualno uradno plačo.
Računalniški operater spremlja delovanje računalniških sistemov, omrežij in povezanih naprav. Opravi osnovne nastavitve, evidentira odstopanja in pripravlja poročila. Običajno dela v računalniški ali sistemski sobi podjetja ali druge organizacije.
1700 €2600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izobrazbo, odgovornosti in izkušnje, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo je mogoče pri osnovnem nadzoru in podpornih opravilih, za samostojno dežurstvo pa delodajalci običajno pričakujejo usposobljenost.
Delo pogosto poteka v izmenah, včasih tudi ob vikendih in praznikih, saj sistemi delujejo neprekinjeno.
Večina nalog zahteva delo ob napravah v računalniškem ali sistemskem prostoru.
Računalniški operater je najpogosteje zaposlen pri delodajalcu, ki upravlja lastno informacijsko infrastrukturo ali zagotavlja storitve za naročnike.
Delo ni sezonsko, ker nadzor sistemov poteka vse leto.
Delo je mogoče opravljati tudi pozneje v karieri, vendar izmenski urnik in občasno rokovanje s težjo opremo povečata fizično obremenitev.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
V sistemskem prostoru spremlja, ali računalniške obdelave in povezane naprave delujejo brez prekinitev. Vklaplja in izklaplja opremo, preverja opozorila nadzornih programov ter opravlja preproste nastavitve perifernih, komunikacijskih in omrežnih naprav.
Spremlja stanje strežnikov, omrežnih povezav, pomnilniških enot in izpisovalnikov. Ob napaki ali nenavadnem delovanju zbere podatke o dogodku, sledi predpisanemu postopku ter o ugotovitvah obvesti nadrejenega ali strokovnjaka za informacijske sisteme.
Skrbi tudi za osnovno vzdrževanje opreme. Zamenja papir, trakove in drug potrošni material, očisti napravo ter po navodilih namesti pomnilniški ali tračni medij na ustrezno sistemsko enoto.
Pri delu mora natančno beležiti posege in dosledno ravnati s podatki. Dela v zaprtih, pogosto klimatiziranih prostorih, kjer je lahko hrup naprav. Pri nekaterih delodajalcih dela v izmenah, ob vikendih ali praznikih.
Ob začetku izmene pregleda stanje računalniškega sistema, omrežnih povezav in naprav. Preveri tudi zapise prejšnje izmene.
Spremlja opozorila nadzornih programov, opravi dovoljene osnovne posege in pri zahtevnejši napaki zbere podatke za skrbnika sistema.
Ob koncu dela zapiše izvedene posege, opažene motnje in stanje opreme ter poročilo posreduje odgovorni osebi.
Delo poteka po določenih korakih, zato operater dosledno preverja stanje sistema in beleži opravljena dejanja.
Za prepoznavanje odstopanj potrebuje pregled nad deli sistema in povezavami med napravami.
Primerja prikaze, številčne podatke in zapise ter prepozna spremembe, ki jih mora prijaviti ali preveriti.
V. stopnja
Za računalniškega operaterja je predvidena V. stopnja izobrazbe, najpogosteje srednja tehniška ali računalniška smer. Ustrezno podlago dajeta programa tehnik računalništva na ravni SSI ali PTI. Delodajalec lahko upošteva tudi nižjo izobrazbo, če kandidat pokaže dovolj tehničnega znanja in sposobnost za delo z računalniškimi sistemi.
Pogosta pot vodi prek srednjega tehniškega ali računalniškega izobraževanja, na primer programa tehnik računalništva.
Znanje se utrjuje pri delu z operacijskimi sistemi, omrežji, perifernimi napravami, evidencami in osnovnim vzdrževanjem opreme.
Delodajalec operaterja seznani s konkretnimi nadzornimi programi, razporedom izmen, postopki ob motnjah in pravili varovanja podatkov.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Poklic ima stabilno perspektivo, vendar ni označen kot deficitaren. Zaposlitve bodo predvsem pri večjih podjetjih, ponudnikih IT-storitev in v okoljih z lastnimi sistemskimi prostori, kjer potrebujejo organiziran nadzor delovanja.
Za vstop bodo koristnejša znanja o strežniških okoljih, omrežjih, podatkovnih zbirkah in operacijskih sistemih. Osnovno upravljanje posamezne naprave bo manj samostojna naloga kot razumevanje povezav med deli infrastrukture.
V okoljih z neprekinjenim delovanjem storitev bodo ostali razporedi z izmenami in dežurstvi. Novi sodelavci bodo pogosteje delali v skupini, v kateri se incidenti predajajo med izmenami in dokumentirajo po enotnih postopkih.
V poznejšem obdobju kariere delo večinoma ostaja v notranjih prostorih in zahteva zbranost pri spremljanju sistemov. Lažje ga je prilagoditi tam, kjer je mogoče zmanjšati število nočnih izmen in se delo bolj usmeri v nadzor, dokumentiranje ter pomoč sodelavcem.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je mogoče opravljati tudi pozneje v karieri, vendar izmenski urnik in občasno rokovanje s težjo opremo povečata fizično obremenitev.