Plačni razpon
1800 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Programer razvija, preizkuša in prilagaja programsko opremo. Iz specifikacij napiše kodo za spletne storitve, poslovne aplikacije in druge računalniške sisteme. Dela v podjetjih za razvoj programske opreme, IT-oddelkih podjetij ali javnih organizacijah.
1800 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko delajo predvsem pri testiranju, pripravi enostavnejših delov programa in podpori razvojnim ekipam.
Delo večinoma poteka ob delavnikih po pisarniškem urniku. Ob uvajanju programske opreme ali odpravljanju napak lahko roki občasno podaljšajo delovni dan.
Ker programer večino dela opravi z računalnikom v razvojnih okoljih, je pri številnih delodajalcih mogoče tudi delo na daljavo.
Programerji so pogosto zaposleni v razvojnih podjetjih ali notranjih IT-oddelkih. Del dela poteka tudi projektno pri samostojnih izvajalcih.
Razvoj in vzdrževanje programske opreme nista izrazito vezana na posamezen del leta.
Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, ker ni večjih fizičnih obremenitev. Zahteva pa dolgotrajno zbranost za računalnikom.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Programer v razvojni ekipi ali IT-oddelku pretvori funkcionalne zahteve v delujoč program. Prebere opis rešitve, delo razdeli na manjše dele in določi zgradbo kode, da se program poveže z drugimi deli sistema.
Kodo piše v enem ali več programskih jezikih, po potrebi pa uporabi že izdelane module. Razvija spletne strani, poslovne aplikacije, podatkovne rešitve ali druge programe. Pri tem se usklajuje s sistemskim analitikom, oblikovalcem in drugimi razvijalci.
Po izdelavi preveri, ali posamezni deli programa delujejo pravilno, poišče vzrok napak in popravi kodo. Program namesti v delovno okolje, pripravi navodila za uporabo ali vzdrževanje ter sodeluje pri posodobitvah, ko se zahteve spremenijo.
Programer pregleda funkcionalno specifikacijo, s sodelavci razjasni odprta vprašanja in pripravi načrt programskih delov, ki jih bo izdelal.
V izbranem programskem jeziku izdela posamezne module, jih poveže z drugimi deli sistema in sproti preverja delovanje programa.
Poišče napake, popravi kodo, program namesti v ciljno okolje in pripravi dokumentacijo za uporabo, nadgradnje ali vzdrževanje.
Programer zahtevo razdeli na manjše korake, prepozna povezave med podatki in poišče rešitev, ki jo lahko izvede.
Za izdelavo programa mora razumeti sintakso, programske strukture in načine sestavljanja kode.
Pri razvoju programske opreme se usklajujejo zahteve, pojasnjujejo tehnične odločitve in piše dokumentacija.
VI/1. stopnja
Za programerja je predvidena višja strokovna izobrazba, to je VI/1. stopnja kvalifikacije. Višješolski strokovni program daje osnovo iz programiranja, razvoja informacijskih sistemov in uporabe razvijalskih orodij. Delodajalci lahko poleg izobrazbe gledajo tudi praktične projekte, poznavanje programskih jezikov in sposobnost testiranja kode.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Predvidena pot vključuje višješolski strokovni program na VI/1. stopnji. Program povezuje programiranje, podatkovne rešitve in razvoj informacijskih sistemov.
Znanje se utrjuje z manjšimi aplikacijami, spletnimi rešitvami ali programskimi moduli. Pri njih se vidijo zgradba kode, testiranje in dokumentacija.
Začetne delovne izkušnje pogosto vključujejo delo ob izkušenejših razvijalcih, odpravljanje napak, testiranje in razvoj omejenih delov večjega sistema.
Poklic ima rastočo perspektivo, zato bodo podjetja in javne organizacije v Sloveniji še potrebovali razvijalce za nove in obstoječe informacijske sisteme. Poklic ni označen kot deficitaren, zato bodo pri začetnih zaposlitvah pomembne razlike v praktičnem znanju in projektih kandidatov.
Poleg specializiranih programskih podjetij bodo priložnosti tudi v IT-oddelkih bank, trgovskih podjetij, proizvodnje, zavarovalnic in javnih organizacij. Programer, ki šele vstopa v poklic, bo pogosteje razvijal rešitve za konkretno področje delodajalca in spoznaval njegove delovne postopke.
Del zaposlitve bo pogosto namenjen posodabljanju že delujočih aplikacij, odpravljanju napak in varnemu povezovanju z drugimi sistemi, ne le izdelavi novih programov. Zato bodo cenjena znanja testiranja, dokumentiranja sprememb in razumevanja starejše kode.
Programer lahko pozneje v karieri prevzame zahtevnejše dele razvoja, pregleduje kodo ali usklajuje tehnične rešitve v ekipi. Sedeče delo in delo z zaslonom ostajata stalni obremenitvi, urnik pa je pri številnih delodajalcih precej prilagodljiv.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, ker ni večjih fizičnih obremenitev. Zahteva pa dolgotrajno zbranost za računalnikom.