Plačni razpon
1300 €2000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače od začetnika do izkušenega telefonista, ne za individualno uradno plačo.
Telefonist sprejema dohodne klice, jih prevezuje in daje osnovne informacije. Zapisuje sporočila ter klicatelje usmeri do prave osebe ali oddelka. Dela pri telefonski centrali v podjetju, ustanovi, bolnišnici ali na recepciji.
1300 €2000 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače od začetnika do izkušenega telefonista, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Krajša administrativna, recepcijska in telefonska dela so lahko na voljo tudi prek študentskega dela, odvisno od delodajalca.
Delo večinoma poteka podnevi. V bolnišnicah in nekaterih večjih ustanovah lahko vključuje tudi izmene, nočno delo in vikende.
Delo je navadno vezano na telefonsko centralo ali recepcijo pri delodajalcu. Delo od doma je redkejše.
Telefonist je najpogosteje zaposlen v podjetju, javni ustanovi, zdravstveni organizaciji ali pri drugem delodajalcu z lastno telefonsko centralo.
Potreba po usmerjanju klicev in sprejemanju sporočil ni posebej vezana na posamezen del leta.
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker večinoma poteka sede. Obremenjujeta pa ga lahko dolgotrajna uporaba slušalk, veliko klicev in izmenski urnik.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Telefonist dela v telefonski centrali podjetja ali ustanove. Sprejema zunanje in notranje klice, pozdravi klicatelja, ugotovi razlog za klic in ga poveže z zaposlenim ali oddelkom, ki mu lahko pomaga.
Če želena oseba ni dosegljiva, zapiše ime klicatelja, kontaktne podatke in sporočilo. Poznati mora oddelke, zaposlene in njihove naloge, da klice pravilno usmerja.
V večjih organizacijah hkrati ureja več povezav, sprejema fakse in po potrebi preverja podatke v telefonskem imeniku. V manjšem podjetju pogosto sam skrbi za telefonsko centralo, v večjem pa dela skupaj z drugimi telefonisti.
Delo lahko vključuje tudi naloge receptorja, na primer usmerjanje obiskovalcev ter podajanje osnovnih informacij o delovnem času in lokaciji služb. Večino časa sedi v zaprtem prostoru ter uporablja slušalke in računalnik.
Ob začetku izmene preveri delovanje telefonske centrale in dosegljivost pomembnih kontaktov. Ob dohodnem klicu hitro ugotovi, katero osebo ali oddelek potrebuje klicatelj.
Vzpostavi notranjo ali zunanjo povezavo in preveri, ali je bil klic uspešno predan. Če sodelavec ni dosegljiv, zapiše bistvene podatke ter sporočilo posreduje na dogovorjeni način.
Med delom dopolnjuje kontaktne podatke, išče številke v imeniku in obravnava prejete fakse. Ob koncu izmene odprta sporočila preda sodelavcu ali odgovorni osebi.
Delo zahteva razumljiv govor in spoštljivo komunikacijo, tudi pri kratkih ali zahtevnejših pogovorih.
Telefonist mora v kratkem času ugotoviti, komu je treba predati klic in katere podatke zapisati.
Kadar prispe več klicev hkrati, mora ohraniti pregled nad povezavami, sporočili in vrstnim redom obravnave.
IV. stopnja
Za delo telefonista je po podanih podatkih večinoma potrebna srednja poklicna izobrazba oziroma IV. stopnja izobrazbe. Delodajalci lahko upoštevajo tudi jasen govor, zanesljivo uporabo računalnika in hitro sporazumevanje po telefonu. Za ta poklic ni določena posebna srednješolska smer.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Običajna izhodiščna raven je srednja poklicna izobrazba oziroma IV. stopnja po podanih podatkih. Nobena posamezna šolska smer ni določena kot edina pot do tega dela.
Delodajalec telefonista seznani s telefonsko centralo, internimi številkami, razporedom oddelkov in postopkom zapisovanja sporočil.
Izkušnje na recepciji, v administraciji, prodaji ali klicnem centru pomagajo pri hitrem in jasnem sporazumevanju s klicatelji.
Zaposlitvene možnosti se ohranjajo predvsem tam, kjer organizacije potrebujejo stalno telefonsko dosegljivost. Poklic ni označen kot deficitaren, zato odprto delovno mesto ne pomeni samodejne zaposlitve.
Samostojna delovna mesta telefonista se pogosto pojavljajo skupaj z recepcijskimi in osnovnimi administrativnimi nalogami. Delodajalci zato nove zaposlene pogosteje obravnavajo kot prvi stik za klicatelje in obiskovalce.
Bolnišnice in druge večje ustanove, ki delujejo neprekinjeno, potrebujejo pokrivanje telefonskih linij tudi zunaj običajnega dnevnega časa. Pri takih zaposlitvah so del pogojev dela izmenska razpoložljivost, natančno predajanje sporočil in poznavanje notranjih služb.
Telefonist v poznejšem obdobju kariere večinoma dela sede v notranjih prostorih in uporablja slušalke. Večjo obremenitev lahko pomenijo hkratni klici, izmene ali dežurstva v ustanovah, ki delujejo neprekinjeno.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, ker večinoma poteka sede. Obremenjujeta pa ga lahko dolgotrajna uporaba slušalk, veliko klicev in izmenski urnik.