Svetovalec za zaposlovanje: naslovna fotografija poklica

Poslovanje in finance

Svetovalec za zaposlovanje

Svetovalec za zaposlovanje se pogovarja z brezposelnimi osebami in z njimi načrtuje iskanje dela. Kandidate povezuje z delodajalci ter jim razlaga programe in oblike pomoči. Dela v zavodu za zaposlovanje, agenciji ali drugi organizaciji, ki posreduje delo.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Mogoča je občasna administrativna ali organizacijska pomoč. Samostojno zaposlitveno svetovanje pa običajno zahteva ustrezno izobrazbo in usposobljenost.

Urnik

Reden urnik

Delo večinoma poteka v delovnem času zavoda ali agencije. Dan je pogosto razporejen med naročene razgovore, obiske delodajalcev in delavnice.

Delo od doma

Na lokaciji

Del dokumentacije se lahko uredi na daljavo, vendar večino dela sestavljajo osebni razgovori, usklajevanje s sodelavci in stiki z delodajalci.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Svetovalci za zaposlovanje so v Sloveniji najpogosteje zaposleni v javnih službah, agencijah ali drugih organizacijah, ki posredujejo delo.

Sezonsko delo

Vse leto

Obseg dela ni posebej vezan na letne čase. Odvisen je od prijav oseb, prostih delovnih mest in programov zaposlovanja.

Psihofizična obremenitev

Nizka

Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj ni fizično zahtevno. Zahteva pa zbranost pri razgovorih in urejanju postopkov.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela svetovalec za zaposlovanje

Svetovalec za zaposlovanje v zavodu, agenciji ali podobni službi dela z brezposelnimi osebami, ki iščejo zaposlitev ali razmišljajo o novi poklicni usmeritvi. V pogovoru ugotovi, kakšne imajo izkušnje in znanja, s kakšnimi omejitvami se srečujejo ter kakšne zaposlitvene cilje imajo. Te podatke zapiše v zaposlitveni načrt.

Z osebo spremlja dogovorjene korake pri iskanju dela. Pomaga ji pri razumevanju razpisov ter jo usmeri na razgovore, delavnice, tečaje ali druge ukrepe. Razloži ji pogoje za posamezne oblike pomoči in preverja izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti.

Sodeluje tudi z delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta. Z njimi preverja zahteve dela, išče primerne kandidate in se s sodelavci dogovarja o obravnavi oseb z zdravstvenimi ali drugimi ovirami pri zaposlovanju.

Delovne naloge

Priprava na svetovalni razgovor

Pred razgovorom pregleda evidenco osebe, njene delovne izkušnje, izobrazbo in dosedanje aktivnosti pri iskanju dela. Nato pripravi izhodišča za pogovor.

Vodenje obravnave

Na razgovoru z osebo uskladi zaposlitveni načrt, razloži razpoložljive ukrepe in jo usmeri na ustrezne razpise, delavnice, usposabljanja ali razgovore pri delodajalcih.

Spremljanje dogovorov in povezovanje

Po obravnavi zapiše dogovorjene korake in preverja njihovo izvajanje. Z delodajalci in sodelavci išče možnosti, da bi se kandidat vključil v delo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Vodenje jasnega svetovalnega pogovora

Pogovor vodi tako, da oseba razume svoje možnosti, dogovorjene korake in razloge za posamezno usmeritev.

  • aktivno poslušanje
  • jasno ustno in pisno izražanje
  • postavljanje ustreznih vprašanj
  • spoštljiva komunikacija

Presoja zaposlitvenih možnosti

Primerja kandidatova znanja in izkušnje z zahtevami delovnih mest ter prepozna ovire, ki vplivajo na iskanje dela.

  • poznavanje trga dela
  • analitično razmišljanje
  • poznavanje ukrepov zaposlovanja
  • doslednost pri dokumentaciji

Sodelovanje z različnimi ljudmi

Pri delu povezuje kandidate, delodajalce in sodelavce z različnih strokovnih področij, tudi pri zahtevnejših obravnavah.

  • empatija
  • prilagodljivost
  • diskretnost
  • sodelovanje v timu

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za ta poklic se običajno zahteva VI/2. stopnja oziroma visokošolska izobrazba prve stopnje. Pogoste so družboslovne smeri, kot so socialno delo, uprava, psihologija, pravo, ekonomija, organizacijske vede ali družboslovje. Te smeri niso edina možnost. Delodajalec lahko zahteva tudi interna usposabljanja za zaposlitveno svetovanje.

Pot do poklica

  1. Visokošolska izobrazba prve stopnje

    Izhodišče je VI/2. stopnja. Družboslovne smeri dajejo uporabno podlago za delo z ljudmi, postopki in trgom dela.

  2. Usposabljanje za zaposlitveno svetovanje

    Delodajalci lahko znanje nadgradijo z internimi usposabljanji o vodenju svetovalnih razgovorov, evidencah, ukrepih in postopkih.

  3. Strokovni izpit in praksa

    Pri svetovanju brezposelnim osebam je potreben strokovni izpit s področja zaposlovanja. Praktične izkušnje se pridobivajo pri samostojnih obravnavah in sodelovanju s sodelavci.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere delo večinoma ostaja pisarniško in poteka po predvidljivem dnevnem urniku. Pri delu so koristne izkušnje z vodenjem razgovorov, poznavanje lokalnih delodajalcev in sposobnost razlage postopkov. Psihično zahtevni primeri lahko povečajo obremenitev.

Urnik
Reden urnik
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizična obremenitev je majhna. Večja je lahko psihična obremenitev, saj se svetovalec pogovarja z ljudmi v negotovih ali zahtevnih življenjskih okoliščinah.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri delodajalcih, ki lahko svetovalne termine in administrativne naloge razdelijo med več zaposlenih.
Mentorstvo
Izkušeni svetovalci lahko uvajajo nove sodelavce v vodenje razgovorov, delo z evidencami, postopke in sodelovanje z delodajalci.