Plačni razpon
2100 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na zahtevano izobrazbo in tipična svetovalna delovna mesta.
Svetovalec za zaposlovanje
Svetovalec za zaposlovanje se pogovarja z brezposelnimi osebami in z njimi načrtuje iskanje dela. Kandidate povezuje z delodajalci ter jim razlaga programe in oblike pomoči. Dela v zavodu za zaposlovanje, agenciji ali drugi organizaciji, ki posreduje delo.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Mogoča je občasna administrativna ali organizacijska pomoč. Samostojno zaposlitveno svetovanje pa običajno zahteva ustrezno izobrazbo in usposobljenost.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka v delovnem času zavoda ali agencije. Dan je pogosto razporejen med naročene razgovore, obiske delodajalcev in delavnice.
Delo od doma
Na lokaciji
Del dokumentacije se lahko uredi na daljavo, vendar večino dela sestavljajo osebni razgovori, usklajevanje s sodelavci in stiki z delodajalci.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Svetovalci za zaposlovanje so v Sloveniji najpogosteje zaposleni v javnih službah, agencijah ali drugih organizacijah, ki posredujejo delo.
Sezonsko delo
Vse leto
Obseg dela ni posebej vezan na letne čase. Odvisen je od prijav oseb, prostih delovnih mest in programov zaposlovanja.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj ni fizično zahtevno. Zahteva pa zbranost pri razgovorih in urejanju postopkov.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela svetovalec za zaposlovanje
Svetovalec za zaposlovanje v zavodu, agenciji ali podobni službi dela z brezposelnimi osebami, ki iščejo zaposlitev ali razmišljajo o novi poklicni usmeritvi. V pogovoru ugotovi, kakšne imajo izkušnje in znanja, s kakšnimi omejitvami se srečujejo ter kakšne zaposlitvene cilje imajo. Te podatke zapiše v zaposlitveni načrt.
Z osebo spremlja dogovorjene korake pri iskanju dela. Pomaga ji pri razumevanju razpisov ter jo usmeri na razgovore, delavnice, tečaje ali druge ukrepe. Razloži ji pogoje za posamezne oblike pomoči in preverja izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti.
Sodeluje tudi z delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta. Z njimi preverja zahteve dela, išče primerne kandidate in se s sodelavci dogovarja o obravnavi oseb z zdravstvenimi ali drugimi ovirami pri zaposlovanju.
Delovne naloge
Priprava na svetovalni razgovor
Pred razgovorom pregleda evidenco osebe, njene delovne izkušnje, izobrazbo in dosedanje aktivnosti pri iskanju dela. Nato pripravi izhodišča za pogovor.
Vodenje obravnave
Na razgovoru z osebo uskladi zaposlitveni načrt, razloži razpoložljive ukrepe in jo usmeri na ustrezne razpise, delavnice, usposabljanja ali razgovore pri delodajalcih.
Spremljanje dogovorov in povezovanje
Po obravnavi zapiše dogovorjene korake in preverja njihovo izvajanje. Z delodajalci in sodelavci išče možnosti, da bi se kandidat vključil v delo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Vodenje jasnega svetovalnega pogovora
Pogovor vodi tako, da oseba razume svoje možnosti, dogovorjene korake in razloge za posamezno usmeritev.
- aktivno poslušanje
- jasno ustno in pisno izražanje
- postavljanje ustreznih vprašanj
- spoštljiva komunikacija
Presoja zaposlitvenih možnosti
Primerja kandidatova znanja in izkušnje z zahtevami delovnih mest ter prepozna ovire, ki vplivajo na iskanje dela.
- poznavanje trga dela
- analitično razmišljanje
- poznavanje ukrepov zaposlovanja
- doslednost pri dokumentaciji
Sodelovanje z različnimi ljudmi
Pri delu povezuje kandidate, delodajalce in sodelavce z različnih strokovnih področij, tudi pri zahtevnejših obravnavah.
- empatija
- prilagodljivost
- diskretnost
- sodelovanje v timu
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za ta poklic se običajno zahteva VI/2. stopnja oziroma visokošolska izobrazba prve stopnje. Pogoste so družboslovne smeri, kot so socialno delo, uprava, psihologija, pravo, ekonomija, organizacijske vede ali družboslovje. Te smeri niso edina možnost. Delodajalec lahko zahteva tudi interna usposabljanja za zaposlitveno svetovanje.
Pot do poklica
Visokošolska izobrazba prve stopnje
Izhodišče je VI/2. stopnja. Družboslovne smeri dajejo uporabno podlago za delo z ljudmi, postopki in trgom dela.
Usposabljanje za zaposlitveno svetovanje
Delodajalci lahko znanje nadgradijo z internimi usposabljanji o vodenju svetovalnih razgovorov, evidencah, ukrepih in postopkih.
Strokovni izpit in praksa
Pri svetovanju brezposelnim osebam je potreben strokovni izpit s področja zaposlovanja. Praktične izkušnje se pridobivajo pri samostojnih obravnavah in sodelovanju s sodelavci.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Več potrebe po zaposlitvenem svetovanju
Poklic ima rastočo perspektivo, zato se lahko odpre več možnosti v službah, ki povezujejo iskalce zaposlitve z delodajalci. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
- Strokovne zahteve
Več znanja o postopkih in ukrepih
Za delo bo še naprej potrebno natančno poznavanje pravil zaposlovanja, upravnih postopkov in oblik podpore za brezposelne osebe. Tisti, ki vstopajo v poklic, bodo znanje dopolnjevali z internim učenjem in strokovnim izpitom.
- Delo z delodajalci
Bolj ciljno povezovanje kandidatov in podjetij
Delodajalci iščejo kandidate z natančneje določenimi znanji in izkušnjami. Svetovalec bo zato pogosteje usklajeval zahteve delovnega mesta z dejanskimi možnostmi posameznika. Več dela bo s podjetji in s podporo kandidatom z različnimi ovirami pri zaposlovanju.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere delo večinoma ostaja pisarniško in poteka po predvidljivem dnevnem urniku. Pri delu so koristne izkušnje z vodenjem razgovorov, poznavanje lokalnih delodajalcev in sposobnost razlage postopkov. Psihično zahtevni primeri lahko povečajo obremenitev.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj ni fizično zahtevno. Zahteva pa zbranost pri razgovorih in urejanju postopkov.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna. Večja je lahko psihična obremenitev, saj se svetovalec pogovarja z ljudmi v negotovih ali zahtevnih življenjskih okoliščinah.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri delodajalcih, ki lahko svetovalne termine in administrativne naloge razdelijo med več zaposlenih.
- Mentorstvo
- Izkušeni svetovalci lahko uvajajo nove sodelavce v vodenje razgovorov, delo z evidencami, postopke in sodelovanje z delodajalci.