Plačni razpon
2200 €3800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na zahtevano strokovno izobrazbo in zavarovalniški sektor, ne za individualno uradno plačo.
Zavarovalniški ocenjevalec
Zavarovalniški ocenjevalec ugotavlja obseg škode po prijavljenem škodnem dogodku in pripravi podlago za obračun zavarovalnine. Pregleda vozila, stavbe, opremo in drugo zavarovano premoženje ter preveri dokumentacijo. Dela v zavarovalnici, na cenilni liniji in na terenu pri zavarovancih.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Samostojna cenitev zahteva strokovno znanje in veliko odgovornosti. Študentsko delo je zato verjetnejše pri administrativni podpori škodnim primerom.
Urnik
Izmensko
Delovni čas je pogosto prilagodljiv, vendar ogledi škode potekajo tudi popoldne in zvečer. Ob množičnih škodah lahko izjemoma dela ob koncih tedna ali praznikih.
Delo od doma
Na lokaciji
Del dokumentacije obdela v pisarni, ogledi škode pa zahtevajo prisotnost na cenilni liniji ali terenu.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Zavarovalniški ocenjevalec je v Sloveniji običajno zaposlen pri zavarovalnici ali podjetju, ki zanjo opravlja cenitve.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo poteka vse leto. Ob neurjih, toči, poplavah in drugih množičnih škodah se lahko število ogledov za nekaj časa poveča.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj vključuje strokovno presojo in pisarniško delo. Terenski ogledi prinašajo zmerno fizično obremenitev.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela zavarovalniški ocenjevalec
Zavarovalniški ocenjevalec obravnava prijave škode na vozilih, stavbah, opremi in drugem premoženju, tako v zavarovalnici kot na terenu. Po prijavi preveri okoliščine dogodka, zbere osnovne podatke in se z zavarovancem dogovori za ogled poškodovanega predmeta ali prostora.
Na ogledu pregleda posledice požara, toče, prometne nesreče, izliva vode ali drugega dogodka. Poškodbe fotografira in izmeri, jih opiše v oglednem zapisniku ter oceni, katera popravila, čiščenje ali zamenjave so potrebni za odpravo škode.
Po obisku na terenu pridobi račune, ponudbe izvajalcev, fotografije in druga dokazila. Primerja jih z zavarovalno pogodbo, nato pripravi obračun škode in predlog zneska, ki ga zavarovalnica prizna zavarovancu.
Delo se lahko nanaša na avtomobilske, premoženjske, kmetijske, odgovornostne ali kreditne škode. Pri nezgodnih in življenjskih zavarovanjih zbere dokumentacijo, strokovno mnenje o zdravstvenih vprašanjih pa poda zdravnik.
Delovne naloge
Sprejem prijave in dogovor za ogled
Po prijavi škode pokliče zavarovanca, preveri osnovne okoliščine dogodka in določi, ali je potreben ogled oziroma ali zadostujejo računi in fotografije.
Pregled poškodovanega premoženja
Na terenu ali cenilni liniji pregleda poškodbe, jih fotografira in izmeri. V zapisnik zapiše stanje vozila, objekta, opreme ali drugega premoženja.
Obračun in zaključek primera
Po ogledu zbere manjkajoča dokazila, primerja stroške s kritji iz zavarovalne pogodbe in pripravi podlago za odločitev o povrnitvi škode.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančna presoja poškodb
Pri oceni škode poveže vidne posledice dogodka, razpoložljiva dokazila in strokovno znanje o zavarovanem predmetu.
- opazi podrobnosti in neskladja v dokumentaciji
- presodi obseg potrebnega popravila ali zamenjave
- oceno utemelji s konkretnimi podatki
Jasna komunikacija z zavarovanci
Pogovor z ljudmi po škodnem dogodku zahteva mirno razlago postopka, vprašanj in potrebnih dokazil.
- potrpežljivo posluša opis dogodka
- razloži, katera dokumentacija manjka
- ostane stvaren tudi ob nestrinjanju z oceno
Samostojno organiziranje ogledov
Delo vključuje vožnjo na teren, usklajevanje terminov in pravočasno pripravo škodnih spisov.
- smiselno razporedi terenske obiske
- dosledno vodi zapiske in roke
- prilagodi se nepredvidenim razmeram na terenu
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo zavarovalniškega ocenjevalca se običajno zahteva višja, visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba prve stopnje, to je VI/2. stopnja. Koristno je strokovno znanje s področja, ki ga ocenjuje. Pri avtomobilskih in tehničnih škodah so na primer uporabna znanja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva ali lesarstva. Za posamezne vrste zavarovanj so lahko ustrezni tudi kmetijstvo, veterina, ekonomija ali pravo. Za terenske oglede potrebuje vozniški izpit B kategorije.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Strokovna visokošolska podlaga
Pot običajno vodi prek višje ali visokošolske izobrazbe prve stopnje. Izbrana stroka je predvsem povezana z vrsto škod, ki jih oseba pozneje ocenjuje.
Poznavanje zavarovalniških postopkov
Z delom v zavarovalništvu pridobi razumevanje zavarovalnih pogodb, prijav škode, dokazil in obračuna škodnih primerov.
Terenska praksa in specializacija
Praksa pri ogledih razvija presojo poškodb in pisanje zapisnikov. Ocenjevalec se lahko usmeri v avtomobilske, premoženjske, kmetijske, odgovornostne ali druge škode.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilno povpraševanje brez napovedanega primanjkljaja
Poklic ima stabilno perspektivo, vendar ni opredeljen kot deficitaren. Vstopna mesta so odvisna od kadrovskih potreb zavarovalnic in podjetij za cenitve, zato strokovna izobrazba sama po sebi ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
- Vrste škod
Prednost imajo strokovne usmeritve
Pri vstopu so lahko prednost znanja za posamezne vrste škod, na primer za avtomobilske, gradbene, kmetijske, odgovornostne ali kreditne primere. Ker je področij več, se delovna mesta razlikujejo po zahtevani osnovni stroki.
- Terensko delo
Množične vremenske škode povečajo potrebo po odzivnosti
Toča, poplave in druga neurja lahko v kratkem času povzročijo veliko prijav. Pri takih primerih je več dela na terenu, urnik pa lahko vključuje izredne oglede in usklajevanje več primerov zapored.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere lahko zavarovalniški ocenjevalec več časa posveti zahtevnejšim primerom, pregledu dokumentacije in usklajevanju z izvajalci. Terensko delo vključuje vožnjo, hojo po poškodovanih objektih in delo v neugodnih vremenskih razmerah.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj vključuje strokovno presojo in pisarniško delo. Terenski ogledi prinašajo zmerno fizično obremenitev.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma zmerna. Psihično so lahko zahtevni škodni primeri, roki in pogovori z ljudmi po nesrečah.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko izvedljiv, kadar je več dela v pisarni. Omejujejo ga terenski ogledi in potreba po odzivu ob množičnih škodah.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju mlajših ocenjevalcev v ogled škode, pisanje zapisnikov in presojo dokumentacije.