Plačni razpon
2200 €3800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na zahtevano strokovno izobrazbo in zavarovalniški sektor, ne za individualno uradno plačo.
Zavarovalniški ocenjevalec ugotavlja obseg škode po prijavljenem škodnem dogodku in pripravi podlago za obračun zavarovalnine. Pregleda vozila, stavbe, opremo in drugo zavarovano premoženje ter preveri dokumentacijo. Dela v zavarovalnici, na cenilni liniji in na terenu pri zavarovancih.
2200 €3800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na zahtevano strokovno izobrazbo in zavarovalniški sektor, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Samostojna cenitev zahteva strokovno znanje in veliko odgovornosti. Študentsko delo je zato verjetnejše pri administrativni podpori škodnim primerom.
Delovni čas je pogosto prilagodljiv, vendar ogledi škode potekajo tudi popoldne in zvečer. Ob množičnih škodah lahko izjemoma dela ob koncih tedna ali praznikih.
Del dokumentacije obdela v pisarni, ogledi škode pa zahtevajo prisotnost na cenilni liniji ali terenu.
Zavarovalniški ocenjevalec je v Sloveniji običajno zaposlen pri zavarovalnici ali podjetju, ki zanjo opravlja cenitve.
Delo poteka vse leto. Ob neurjih, toči, poplavah in drugih množičnih škodah se lahko število ogledov za nekaj časa poveča.
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj vključuje strokovno presojo in pisarniško delo. Terenski ogledi prinašajo zmerno fizično obremenitev.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Zavarovalniški ocenjevalec obravnava prijave škode na vozilih, stavbah, opremi in drugem premoženju, tako v zavarovalnici kot na terenu. Po prijavi preveri okoliščine dogodka, zbere osnovne podatke in se z zavarovancem dogovori za ogled poškodovanega predmeta ali prostora.
Na ogledu pregleda posledice požara, toče, prometne nesreče, izliva vode ali drugega dogodka. Poškodbe fotografira in izmeri, jih opiše v oglednem zapisniku ter oceni, katera popravila, čiščenje ali zamenjave so potrebni za odpravo škode.
Po obisku na terenu pridobi račune, ponudbe izvajalcev, fotografije in druga dokazila. Primerja jih z zavarovalno pogodbo, nato pripravi obračun škode in predlog zneska, ki ga zavarovalnica prizna zavarovancu.
Delo se lahko nanaša na avtomobilske, premoženjske, kmetijske, odgovornostne ali kreditne škode. Pri nezgodnih in življenjskih zavarovanjih zbere dokumentacijo, strokovno mnenje o zdravstvenih vprašanjih pa poda zdravnik.
Po prijavi škode pokliče zavarovanca, preveri osnovne okoliščine dogodka in določi, ali je potreben ogled oziroma ali zadostujejo računi in fotografije.
Na terenu ali cenilni liniji pregleda poškodbe, jih fotografira in izmeri. V zapisnik zapiše stanje vozila, objekta, opreme ali drugega premoženja.
Po ogledu zbere manjkajoča dokazila, primerja stroške s kritji iz zavarovalne pogodbe in pripravi podlago za odločitev o povrnitvi škode.
Pri oceni škode poveže vidne posledice dogodka, razpoložljiva dokazila in strokovno znanje o zavarovanem predmetu.
Pogovor z ljudmi po škodnem dogodku zahteva mirno razlago postopka, vprašanj in potrebnih dokazil.
Delo vključuje vožnjo na teren, usklajevanje terminov in pravočasno pripravo škodnih spisov.
VI/2. stopnja
Za delo zavarovalniškega ocenjevalca se običajno zahteva višja, visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba prve stopnje, to je VI/2. stopnja. Koristno je strokovno znanje s področja, ki ga ocenjuje. Pri avtomobilskih in tehničnih škodah so na primer uporabna znanja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva ali lesarstva. Za posamezne vrste zavarovanj so lahko ustrezni tudi kmetijstvo, veterina, ekonomija ali pravo. Za terenske oglede potrebuje vozniški izpit B kategorije.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Pot običajno vodi prek višje ali visokošolske izobrazbe prve stopnje. Izbrana stroka je predvsem povezana z vrsto škod, ki jih oseba pozneje ocenjuje.
Z delom v zavarovalništvu pridobi razumevanje zavarovalnih pogodb, prijav škode, dokazil in obračuna škodnih primerov.
Praksa pri ogledih razvija presojo poškodb in pisanje zapisnikov. Ocenjevalec se lahko usmeri v avtomobilske, premoženjske, kmetijske, odgovornostne ali druge škode.
Poklic ima stabilno perspektivo, vendar ni opredeljen kot deficitaren. Vstopna mesta so odvisna od kadrovskih potreb zavarovalnic in podjetij za cenitve, zato strokovna izobrazba sama po sebi ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
Pri vstopu so lahko prednost znanja za posamezne vrste škod, na primer za avtomobilske, gradbene, kmetijske, odgovornostne ali kreditne primere. Ker je področij več, se delovna mesta razlikujejo po zahtevani osnovni stroki.
Toča, poplave in druga neurja lahko v kratkem času povzročijo veliko prijav. Pri takih primerih je več dela na terenu, urnik pa lahko vključuje izredne oglede in usklajevanje več primerov zapored.
V poznejšem obdobju kariere lahko zavarovalniški ocenjevalec več časa posveti zahtevnejšim primerom, pregledu dokumentacije in usklajevanju z izvajalci. Terensko delo vključuje vožnjo, hojo po poškodovanih objektih in delo v neugodnih vremenskih razmerah.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj vključuje strokovno presojo in pisarniško delo. Terenski ogledi prinašajo zmerno fizično obremenitev.