Plačni razpon
2400 €3900 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na plačne razrede javnega sektorja in izkušnje, ne za individualno uradno plačo.
Predavatelj višje strokovne šole
Predavatelj višje strokovne šole predava, vodi vaje in mentorira študente v višješolskih programih. Pripravlja študijska gradiva, preverja znanje ter ocenjuje študentsko delo. Dela v predavalnicah in laboratorijih, del priprav in pregledovanja nalog pa opravi doma.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Za samostojno predavanje sta potrebna ustrezna strokovna podlaga in imenovanje, zato študenti pri tem delu večinoma opravljajo podporne naloge v izobraževanju.
Urnik
Izmensko
Urnik je večinoma povezan z dopoldanskimi predavanji in šolskim koledarjem. Izpitni roki, govorilne ure in priprave delo raztegnejo tudi zunaj časa v predavalnici.
Delo od doma
Na lokaciji
Predavanja, vaje, izpiti in mentorstvo potekajo na šoli. Gradiva lahko predavatelj pripravlja doma, tam pogosto pregleduje tudi naloge.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Predavatelji višjih strokovnih šol so večinoma zaposleni v javnih ali zasebnih izobraževalnih ustanovah. Del pouka lahko izvajajo tudi zunanji strokovnjaki.
Sezonsko delo
Vse leto
Obseg dela sledi študijskemu letu. Več priprav je pred začetkom predavanj, obdobja preverjanja znanja pa so bolj zgoščena.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj gre predvsem za miselno delo in poučevanje brez večjih fizičnih naporov.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela predavatelj višje strokovne šole
Predavatelj višje strokovne šole vodi pouk pri svojem predmetu. Na predavanjih razlaga strokovne vsebine, teorijo ponazori s primeri iz prakse in pri vajah usmerja delo skupine.
Za študijsko leto pripravi izvedbeni načrt predmeta skladno s katalogom znanja in pravili šole. Pripravi učna gradiva in pripomočke, razlago prilagodi skupini ter določi, kako bo preverjal znanje.
Pri seminarskih, projektnih in diplomskih nalogah spremlja študentovo napredovanje, komentira osnutke in odgovarja na strokovna vprašanja. V laboratorijih ali drugih prostorih za praktično delo spremlja vaje in preverja rezultate.
Delo vključuje govorilne ure, izpitne roke, ocenjevanje izdelkov in sodelovanje s sodelavci na šoli. Ritem določa šolski koledar. Pred začetkom predavanj pripravi letni načrt, med letom pa posodablja gradiva in vodi dokumentacijo o izvedbi predmeta.
Delovne naloge
Pripravi izvedbo predmeta
Pregleda katalog znanja ter za skupino pripravi izvedbeni načrt, gradiva, naloge in način preverjanja znanja.
Vodi predavanja in vaje
V predavalnici ali laboratoriju razloži snov, odgovarja na vprašanja, usmerja praktično delo in strokovne pojme poveže s primeri iz delovnega okolja.
Ocenjuje in mentorira
Po vajah pregleda izdelke, izvede izpit ali delni preizkus, poda povratno informacijo ter usmerja seminarske, projektne in diplomske naloge.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Strokovna razlaga zahtevnih vsebin
Predavatelj svoje strokovno znanje razloži tako, da ga razumejo študenti z različnim predznanjem.
- Dobro pozna svoje strokovno področje
- Jasno povezuje pojme, postopke in primere
- Strokovno utemelji odgovore na vprašanja
Vodenje skupine pri učenju
Pri predavanjih in vajah vodi skupino, skrbi za dogovorjen način dela in prilagaja tempo razlage.
- Potrpežljivo posluša in pojasni nejasnosti
- Upošteva različna mnenja ter vodi strokovno razpravo
- Jasno in dosledno postavlja pričakovanja
Pedagoško vrednotenje dela
Pri nalogah in izpitih presoja znanje po vnaprej določenih kriterijih ter študentom poda uporabno povratno informacijo.
- Natančno bere in komentira pisna dela
- Pravično ocenjuje znanje in praktične rezultate
- Prepozna, kdaj študent potrebuje dodatno razlago
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic je predvidena najmanj VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolska izobrazba prve stopnje na strokovnem ali univerzitetnem programu. Predavatelj potrebuje strokovno znanje s področja, ki ga poučuje, ter pedagoška, andragoška in didaktična znanja. Za pedagoško delo na višji strokovni šoli potrebuje tudi imenovanje za predavatelja pri posameznem predmetu oziroma programu.
Pot do poklica
Pridobi visokošolsko strokovno znanje
Osnova je najmanj VI/2. stopnja izobrazbe na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve stopnje s področja predmeta.
Nadgradi znanje s pedagogiko
Pedagoško usposabljanje prinese andragoška in didaktična znanja za načrtovanje pouka, delo s skupino in preverjanje znanja odraslih študentov.
Pridobi imenovanje za predmet
Za pedagoško delo na višji strokovni šoli predavatelj potrebuje imenovanje za posamezni študijski program oziroma predmet. Imenovanje se obnavlja.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva brez zagotovljene zaposlitve
Poklic ima rastočo perspektivo, zato lahko višje strokovne šole pogosteje iščejo predavatelje za posamezna strokovna področja. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato so razpoložljiva mesta še vedno odvisna od programov šol in potreb pri posameznih predmetih.
- Strokovna praksa
Večja teža izkušenj s področja poučevanja
Pri vstopu bodo pomembne strokovne reference in delovne izkušnje s področja predmeta. Pri predmetih, povezanih s poklicno prakso, šole potrebujejo predavatelje, ki poznajo aktualne postopke in standarde iz neposrednega strokovnega dela.
- Pogoji za delo
Imenovanje ostaja vezano na predmet
Delo predavatelja ostaja povezano z imenovanjem za določen višješolski program oziroma predmet. Kandidati morajo poleg izobrazbe in pedagoških znanj izkazati ustreznost za vsebino, ki jo bodo izvajali, ter imenovanje obnavljati.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere predavatelj največ časa namenja razlagi, pripravi vsebin, ocenjevanju in mentorstvu. Delo poteka po šolskem urniku, fizična obremenitev je običajno majhna. Poklicno zavarovanje za ta poklic ni tipično.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj gre predvsem za miselno delo in poučevanje brez večjih fizičnih naporov.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je majhna. Več zbranosti zahtevajo dolgotrajne priprave, nastopanje pred skupino, ocenjevanje in usklajevanje rokov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč, če šola tako razporedi pedagoške ure, mentorstva in druge obveznosti.
- Mentorstvo
- Izkušenejši predavatelj lahko uvaja mlajše sodelavce, z njimi deli predmetno znanje, pomaga pri pripravi gradiv in jih usmerja pri pedagoškem delu.