Plačni razpon
1900 €3400 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in področje zaposlitve, ne za individualno uradno plačo.
Sociolog
Sociolog raziskuje družbene pojave, odnose med ljudmi ter vpliv odločitev v organizacijah in prostoru. Zbira in analizira podatke, razlaga ugotovitve ter pripravlja poročila in predloge. Zaposli se lahko v raziskovalnih ustanovah, podjetjih, javnem sektorju ali izobraževanju.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Upadajoče povpraševanje
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko pomaga pri anketiranju, urejanju podatkov, pregledu virov ali administrativnih nalogah pri raziskovalnih projektih.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka med delavniki in podnevi. Ob rokih za raziskave in projekte se delovni dan včasih podaljša.
Delo od doma
Deloma od doma
Analiza gradiv, pisanje poročil in spletni sestanki so pogosto možni na daljavo. Terensko zbiranje podatkov in delavnice pa zahtevajo prisotnost.
Oblika dela
Mešano
Sociologi pogosto delajo v javnih ustanovah, izobraževanju, podjetjih ali raziskovalnih skupinah. Del dela je vezan na projekte in pogodbeno sodelovanje.
Sezonsko delo
Vse leto
Obseg dela ni posebej vezan na letne čase. Bolj ga določajo razpisi, roki raziskav in projekti delodajalcev.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, saj prevladujeta pisarniško in analitično delo. Dolgotrajno sedenje pa lahko obremeni hrbtenico in vid.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela sociolog
Sociolog v raziskovalnih ustanovah, podjetjih, javnem sektorju in šolah preučuje družbene pojave ter njihove posledice. Pri delu povezuje teoretična izhodišča s podatki o stališčih, ravnanju ljudi, delu in spremembah v okolju.
Oblikuje raziskovalna vprašanja, izbere način zbiranja podatkov ter pregleda odgovore, statistike in druge vire. Izsledke zbere v poročilu, v katerem loči podatke, razlago in omejitve raziskave.
Na kadrovskem področju lahko proučuje organizacijo dela, zadovoljstvo zaposlenih in odzive na kadrovske odločitve. Sodeluje tudi pri izbiri in uvajanju zaposlenih ter pripravi predloge za izboljšanje dela.
Pogosto dela z raziskovalci, kadroviki, vodji projektov in drugimi strokovnjaki. Rezultate predstavlja naročnikom, sodelavcem ali študentom, zato mora pisati jasno in svoje ugotovitve razumljivo pojasniti.
Delovne naloge
Opredeli raziskovalno vprašanje
Najprej pregleda naročilo ali problem, določi raziskovalno vprašanje ter izbere vire in način zbiranja podatkov.
Zbere in analizira podatke
Pripravi anketo, intervju ali pregled obstoječih podatkov, preveri zanesljivost zbranega gradiva in išče vzorce v odgovorih.
Pojasni ugotovitve
Napiše poročilo, utemelji razlago rezultatov in sodelavcem ali naročniku predstavi predloge, ki temeljijo na analizi.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Analitično razmišljanje o družbenih pojavih
Sociolog posamezne podatke umesti v širše družbeno okolje ter razlikuje med opažanjem, razlago in sklepom.
- kritično presoja vire in ugotovitve
- prepozna povezave med družbenimi dejavniki
- upošteva omejitve raziskave
Jasno pisno in ustno izražanje
Ugotovitve predstavi tako, da jih razumejo strokovni sodelavci, naročniki in različne skupine javnosti.
- piše strukturirana poročila
- strokovne pojme razloži razumljivo
- predloge utemelji z ugotovitvami
Radovednost in raziskovalna natančnost
Za delo sta potrebna zanimanje za spremembe v družbi in vztrajnost pri preverjanju vprašanj ter podatkov.
- postavlja smiselna raziskovalna vprašanja
- natančno ureja zbrano gradivo
- odprto primerja različne razlage
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo sociologa je običajno potrebna najmanj VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Družboslovni študij daje znanje o družbenih pojavih, raziskovalnih metodah in pripravi analiz. Pri posameznih raziskovalnih, pedagoških ali specialističnih delovnih mestih lahko delodajalec zahteva dodatno usposobljenost ali višjo stopnjo izobrazbe.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Družboslovna visokošolska podlaga
Pot se običajno začne z visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijem prve bolonjske stopnje družboslovne smeri, ki dosega VI/2. stopnjo izobrazbe.
Raziskovalne metode v praksi
Med študijem ali pri začetnem delu razvija znanje za delo z anketami, intervjuji, viri, statistikami in pripravo analitičnih besedil.
Usmeritev v delovno področje
Nadaljnje izkušnje lahko pridobi v raziskovanju, kadrovskem delu, javnem sektorju, prostorskem načrtovanju, svetovanju ali izobraževanju.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Manj ugodna rast zaposlitvenih možnosti
Perspektiva poklica je ocenjena kot upadajoča, zato je vstop na trg dela pogosto povezan z razpisi za omejeno število mest in projektnim delom. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato sama izobrazba ne zagotavlja zaposlitve.
- Delodajalci
Več projektnih in razpisnih zaposlitev
V raziskovalnih ustanovah, nevladnih organizacijah in delu javnega sektorja je razpoložljivost dela pogosto odvisna od financiranih raziskav, evalvacij in razvojnih projektov. Tisti, ki vstopajo v poklic, bodo pogosteje delali na različnih vsebinskih projektih.
- Strokovna usmeritev
Prednost bodo imeli sociologi s področnim znanjem
Splošno sociološko znanje je lažje uporabiti pri delu, kadar posameznik pozna tudi konkretno področje, na primer kadrovske odnose, stanovanjsko politiko, okoljske posege ali izobraževanje. Delodajalci bodo iskali razlage, ki jih lahko uporabijo pri odločitvah in programih.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere sociolog več časa posveča vodenju raziskav, presoji ugotovitev, pisanju poročil in strokovnim razlagam. Fizična obremenitev je nizka, tempo dela pa določajo roki projektov in usklajevanje s sodelavci.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, saj prevladujeta pisarniško in analitično delo. Dolgotrajno sedenje pa lahko obremeni hrbtenico in vid.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Deloma od doma
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je nizka, vendar lahko dolgotrajno delo za računalnikom obremeni hrbtenico in vid. Zahtevno je lahko tudi dolgotrajno zbrano analitično delo.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri delodajalcih, ki lahko tako organizirajo projektno in pisarniško delo. Vendar ta možnost ni enako dostopna na vseh delovnih mestih.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju sodelavcev v raziskovalne postopke, razlago podatkov, pripravo poročil ali pedagoško delo.