Plačni razpon
1900 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in področje zaposlitve, ne za individualno uradno plačo.
Geograf
Geograf preučuje naravne in družbene pojave v prostoru ter njihove medsebojne povezave. Pripravlja prostorske analize, zemljevide in strokovne podlage za načrtovanje ter raziskave. Zaposluje se v raziskovalnih ustanovah, javni upravi, šolah in razvojnih organizacijah, del dela pa opravi tudi na terenu.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko pomagajo pri anketiranju, vnosu podatkov, kartiranju in terenskem delu. Za samostojne strokovne analize je običajno potrebno več znanja.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka podnevi. Terenske meritve, obiski lokacij in projektni roki lahko urnik občasno spremenijo.
Delo od doma
Na lokaciji
Analiza in obdelava podatkov ter pisanje poročil lahko potekajo na daljavo. Za terensko delo in del sestankov je potrebna prisotnost.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Geografi so pogosto zaposleni v javnih ustanovah, šolstvu, raziskovalnih organizacijah in razvojnih službah. Del jih dela projektno.
Sezonsko delo
Vse leto
Terenske raziskave so pogosteje odvisne od ustreznih vremenskih razmer. Analitično in projektno delo poteka vse leto.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je pozneje v karieri večinoma vzdržno, ker prevladujejo analitične in strokovne naloge. Količina terenskega dela je odvisna od specializacije.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela geograf
Geograf v raziskovalnih ustanovah, javni upravi in razvojnih organizacijah proučuje odnos med naravnimi značilnostmi prostora in človekovimi dejavnostmi. Zbira podatke o pokrajini, prebivalstvu, naseljih, prometu, gospodarstvu in okolju. Na njihovi podlagi razlaga prostorske procese.
Pri fizični geografiji analizira relief, vode, prsti, podnebje in rastlinstvo. Na terenu opazuje območje, meri posamezne pojave, jemlje vzorce vode ali prsti ter preverja podatke z zemljevidov in drugih virov.
Pri družbeni geografiji preučuje demografske spremembe, poselitev, mobilnost prebivalstva, prometne povezave in rabo prostora. Podatke iz anket, statistik in prostorskih prikazov uredi v zemljevide, poročila ali strokovne podlage za regionalno in prostorsko načrtovanje.
Nekateri geografi poučujejo geografijo, drugi sodelujejo pri okoljskih raziskavah, razvoju regij ali pripravi analiz za občine in druge naročnike. Delo poteka za računalnikom, v kabinetu in učilnici, na sestankih ter na terenskih obiskih. Teren je lahko zahtevnejši pri raziskovanju jam, gora, poplavnih območij ali plazov.
Delovne naloge
Opredeli raziskovalno vprašanje
Geograf pregleda razpoložljive zemljevide, statistike in strokovno literaturo. Nato določi, katere naravne ali družbene pojave bo primerjal na izbranem območju.
Zbere in preveri podatke
Na terenu opazuje pokrajino, opravi meritve, vzame okoljske vzorce ali izvede ankete. Zbrane podatke nato primerja z obstoječimi viri.
Pripravi strokovno razlago
Geograf obdela podatke, izdela kartografske prikaze in napiše poročilo. V njem pojasni prostorske povezave in ugotovitve raziskave.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Povezovanje naravnih in družbenih pojavov
Geograf pri razlagi prostora povezuje podatke o okolju z življenjem in dejavnostmi ljudi.
- razumevanje reliefa, podnebja, voda in prsti
- poznavanje podatkov o prebivalstvu, prometu in gospodarstvu
- povezovanje vzrokov in posledic
Natančno delo s prostorskimi podatki
Dobra analiza temelji na pravilno zbranih, urejenih in preverjenih podatkih iz več virov.
- branje in priprava kartografskih prikazov
- osnove statistične obdelave podatkov
- preverjanje virov in primerjanje ugotovitev
Sporazumevanje na terenu in v poročilih
Ugotovitve mora geograf jasno zapisati in razložiti sodelavcem. Včasih jih pridobiva neposredno od prebivalcev.
- jasno pisno in ustno izražanje
- organiziranje terenskega dela
- samostojnost in sodelovanje v projektni skupini
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo geografa se običajno zahteva VI/2. stopnja izobrazbe, pridobljena v visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje. Geografijo je mogoče študirati na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ali na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Nekatera delovna mesta glede na področje zahtevajo tudi dodatna znanja, na primer iz prostorskih analiz, raziskovalnega dela ali poučevanja.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Srednješolska podlaga
Srednja šola daje osnovo za nadaljnji študij. Uporabna so znanja geografije, matematike, naravoslovja, družboslovja in dela s podatki.
Visokošolski študij geografije
Običajna pot v poklic je študij geografije na prvi bolonjski stopnji, ki vodi do VI/2. stopnje izobrazbe.
Usmeritev na področje dela
Med študijem in pri prvih zaposlitvah se lahko geograf usmeri v okoljske raziskave, regionalni razvoj, prostorske analize, javno upravo, kartografijo ali poučevanje.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilno povpraševanje, ne deficitaren poklic
Zaposlitvene možnosti bodo predvidoma ostale stabilne, vendar geograf ni med deficitarnimi poklici. Začetna delovna mesta bodo pogosto vezana na razpise javnih ustanov, šol, raziskovalnih skupin in časovno omejene projekte.
- Prostor in okolje
Več dela pri okoljskih in podnebnih podlagah
Pri prostorskih in okoljskih projektih bo več dela z znanjem o poplavnih območjih, sušah, rabi tal, vodah in prilagajanju naselij na podnebne razmere. Pri takšnem delu se terensko poznavanje pokrajine povezuje z razlago prostorskih posledic.
- Specializacija
Več možnosti z znanjem prostorskih analiz
Geografi na začetku kariere bodo lažje prehajali med raziskovalnim, razvojnim in upravnim delom, če poleg geografske razlage obvladajo kartografske prikaze, prostorske podatke in statistično utemeljevanje ugotovitev.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Geograf lahko pozneje v karieri več časa posveti analizam, pripravi strokovnih podlag, vodenju projektov ali poučevanju. Pri nekaterih specializacijah ostaja teren del dela, njegov obseg pa se lahko prilagodi razdelitvi nalog v ekipi.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je pozneje v karieri večinoma vzdržno, ker prevladujejo analitične in strokovne naloge. Količina terenskega dela je odvisna od specializacije.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je običajno zmerna. Psihična se lahko poveča pri usklajevanju terenskih podatkov, projektnih rokov in zahtevnejših analiz.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko na voljo predvsem v šolstvu, raziskovalnih ustanovah in pri projektno organiziranem analitičnem delu, vendar je odvisen od delodajalca.
- Mentorstvo
- Geograf lahko mlajše sodelavce uvaja v terensko zbiranje podatkov, delo z zemljevidi in pripravo prostorskih analiz.