Plačni razpon
2200 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona glede na raziskovalne in javnosektorske zaposlitve, ne za individualno plačo.
Astronom
Astronom preučuje pojave, objekte in zakonitosti v vesolju. Načrtuje meritve, analizira podatke in preverja znanstvene razlage. Običajno dela na univerzah, v raziskovalnih ustanovah ali observatorijih.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Magisterij stroke (VII)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko sodeluje pri raziskovalnih projektih, obdelavi podatkov, popularizaciji astronomije ali podpori pri javnih opazovanjih. Strokovnih mest je malo.
Urnik
Izmensko
Večina raziskovalnega in pedagoškega dela poteka v običajnem delavniku. Opazovanja s teleskopi pa so lahko ponoči ali v terminih, ki jih določijo oddaljeni observatoriji.
Delo od doma
Na lokaciji
Analiza podatkov, programiranje in pisanje člankov lahko potekajo na daljavo. Meritve, laboratorijsko delo in sodelovanje v ustanovi pogosto zahtevajo prisotnost.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Astronom je v Sloveniji običajno zaposlen na univerzi, v raziskovalnem zavodu ali drugi javni raziskovalni ustanovi. Delo je pogosto povezano s projekti.
Sezonsko delo
Vse leto
Raziskovalno delo ni izrazito sezonsko. Na opazovanja pa vplivajo vreme, vidljivost nebesnih pojavov in razpoložljivost teleskopov.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, saj prevladujeta umsko in pisarniško delo. Obremenitev lahko povečajo nočna opazovanja in službena potovanja.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela astronom
Astronom na univerzi, v raziskovalni ustanovi ali observatoriju analizira podatke o zvezdah, planetih, galaksijah in drugih vesoljskih pojavih. Raziskovalno vprašanje poveže z dosedanjimi opažanji in fizikalnimi modeli, nato določi meritve, s katerimi lahko razlago potrdi ali ovrže.
Pri opazovalnem delu načrtuje meritve s teleskopom, pridobiva podatke iz observatorijev ali uporablja podatke večjih mednarodnih projektov. Posnetke in meritve pregleda, uredi ter primerja z drugimi astronomskimi podatki. Tako loči uporabne rezultate od motenj in napak pri meritvah.
Za razlago opaženih pojavov uporablja matematične modele, računalniške izračune in simulacije. Rezultate predstavi v znanstvenih člankih in na strokovnih srečanjih ter jih preverja s sodelavci iz drugih raziskovalnih skupin.
Delo lahko obsega tudi poučevanje študentov, sodelovanje pri izdelavi ali preskušanju astronomskih instrumentov ter delo v observatoriju. Astronom sodeluje tudi pri javnih predavanjih in opazovanjih, kjer obiskovalcem pojasnjuje raziskovalne ugotovitve o vesolju.
Delovne naloge
Načrtuje raziskavo
Astronom določi pojav, ki ga želi raziskati, pregleda prejšnje ugotovitve in pripravi načrt meritev ali izračunov.
Pridobiva in analizira podatke
Podatke iz teleskopskih opazovanj ali raziskovalnih zbirk preveri, obdela z računalniškimi postopki in primerja z matematičnim modelom.
Predstavlja ugotovitve
Astronom rezultate opiše v strokovnem članku, jih predstavi na konferenci ali pri poučevanju ter s sodelavci preverja njihovo ujemanje z drugimi raziskavami.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Matematično in fizikalno razmišljanje
Astronom povezuje meritve z naravnimi zakoni in iz njih oblikuje razlage, ki jih je mogoče preveriti.
- dobro razumevanje matematike in fizike
- logično sklepanje
- poznavanje astrofizikalnih pojavov
Natančna analiza podatkov
Pri velikih podatkovnih zbirkah išče zanesljive vzorce in preverja, kako na rezultate vplivajo napake pri meritvah.
- temeljitost pri preverjanju rezultatov
- dolgotrajna zbranost
- analitično razmišljanje
Raziskovalna radovednost in sodelovanje
Nova vprašanja razvija samostojno, ugotovitve pa preverja in obravnava z raziskovalno skupino.
- radovednost do naravnih pojavov
- jasno strokovno pisanje
- sodelovanje v mednarodnih projektih
Izobrazba
Zahtevana raven
VII. stopnja
Za delo astronoma je običajna VII. stopnja izobrazbe: magisterij stroke po univerzitetnem študiju in magistrskem študiju druge bolonjske stopnje. V Sloveniji astronomsko usmerjeno izobraževanje poteka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Astronomija je tam povezana s študijem fizike, na podiplomski ravni pa z astrofiziko. Študij vključuje matematiko, fiziko, računalniške metode in raziskovalno delo.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Pridobi naravoslovno osnovo
Srednješolsko znanje matematike, fizike in računalništva je podlaga za nadaljnji študij ter delo z zahtevnejšimi modeli.
Nadaljuje univerzitetni študij
Astronomske vsebine so v Sloveniji povezane predvsem s študijem fizike. Na njem študent razvije znanje o fizikalnih zakonih, računanju in meritvah.
Usmeri se v astrofiziko in raziskovanje
Magistrski študij druge bolonjske stopnje omogoča usmeritev v astrofiziko, raziskovalno delo in samostojnejšo analizo astronomskih podatkov.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva ob majhnem številu mest
Perspektiva poklica je rastoča, vendar je v Sloveniji malo specializiranih delovnih mest v astronomiji. Vstop je najverjetnejši prek univerz, raziskovalnih ustanov in projektnih skupin. Pomembne bodo tudi povezave z mednarodnimi raziskavami.
- Mednarodno raziskovalno okolje
Več sodelovanja pri skupnih opazovalnih projektih
Raziskave bodo pogosto povezane s podatki velikih tujih observatorijev in mednarodnih skupin. Astronom, ki vstopa v poklic, bo zato pogosteje sodeloval pri skupnih analizah, objavah in projektih z raziskovalci iz drugih držav.
- Strokovna usmeritev
Možnosti med astronomijo, fiziko in podatkovnimi metodami
Specializacija se lahko razvije v opazovalni astronomiji, teoretični astrofiziki, razvoju instrumentov ali računalniškem modeliranju. Znanje programiranja in statistične obdelave podatkov je uporabno tudi pri sodelovanju v sorodnih fizikalnih raziskavah.
Delo v poznejšem obdobju kariere
Astronom v poznejšem obdobju kariere pogosto več časa namenja vodenju raziskav, razlagi rezultatov, pisanju in poučevanju. Fizična obremenitev je navadno majhna, zahtevni pa so lahko roki projektov, potovanja in občasna nočna opazovanja.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, saj prevladujeta umsko in pisarniško delo. Obremenitev lahko povečajo nočna opazovanja in službena potovanja.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je običajno nizka. Psihično zahtevni so lahko dolgotrajna zbranost, znanstvena odgovornost in usklajevanje projektov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lažje urediti pri pedagoškem, analitičnem in pisnem delu. Omejujejo ga lahko projektne obveznosti in termini opazovanj.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je pogost del poklica. Astronom na univerzi ali v raziskovalni skupini usmerja študente, mlade raziskovalce in sodelavce pri raziskovalnih nalogah.