Plačni razpon
1300 €2700 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače od začetnika do izkušenega arheologa, ne za individualno uradno plačo.
Arheolog
Arheolog preučuje preteklost na podlagi predmetov, plasti zemlje in ostankov stavb. Na izkopavanjih najdbe odkrije, izmeri in dokumentira. Dela na terenu, v muzejih, raziskovalnih ustanovah ter pri pripravi posegov v prostor.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Upadajoče povpraševanje
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko prve praktične izkušnje pridobi pri terenskih vajah, izkopavanjih, delu z muzejskimi zbirkami ali urejanju dokumentacije.
Urnik
Izmensko
Delo v muzeju ali raziskovalni ustanovi ima pogosto bolj predvidljiv urnik. Terenske raziskave lahko trajajo ves dan in so vezane na roke projektov.
Delo od doma
Na lokaciji
Poročila, urejanje podatkov in raziskovanje virov lahko deloma potekajo na daljavo. Izkopavanja, obdelava zbirk in meritve zahtevajo delo na kraju samem.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Arheologi so pogosto zaposleni v muzejih, raziskovalnih ustanovah, na fakultetah ali pri izvajalcih arheoloških raziskav.
Sezonsko delo
Vse leto
Terensko delo je lažje organizirati ob ugodnem vremenu. Raziskovanje, dokumentiranje in delo z zbirkami pa potekajo tudi zunaj terenske sezone.
Psihofizična obremenitev
Srednja
V poznejšem obdobju kariere je delo lažje prilagoditi v muzeju, pri raziskovanju ali dokumentiranju kot pri dolgotrajnih fizičnih izkopavanjih.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela arheolog
Arheolog dela na najdiščih, v muzejih in raziskovalnih ustanovah, pa tudi pri projektih pred gradnjo cest ali stavb. Materialne sledi preteklosti primerja z zgodovinskimi viri, da ugotovi, kako so ljudje živeli, gradili, izdelovali predmete in uporabljali prostor.
Pred raziskavo pregleda strokovno literaturo, stare karte, poročila in podatke o območju. Pripravi načrt raziskovanja, določi merilne točke in način beleženja plasti ter najdb.
Na izkopavanju vodi ali nadzira ekipo, spremlja odkopavanje in beleži meritve. Predmete fotografira, označi, opiše in varno shrani, da ostanejo ohranjeni podatki o kraju in plasti, v kateri so jih odkrili.
Po terenskem delu uredi zapiske, fotografije in druge podatke ter jih primerja z ugotovitvami drugih raziskav. Pripravi poročila, načrte in razlage za strokovno javnost, muzejske zbirke ali postopke varovanja najdišča pred gradnjo.
Delovne naloge
Načrtovanje raziskave
Arheolog pregleda vire o območju, pripravi načrt izkopa in določi način označevanja plasti, meritev in najdb.
Delo na najdišču
Na terenu nadzira odkopavanje, usmerja sodelavce, meri značilnosti najdišča in sproti preverja, iz katere plasti izvira predmet.
Urejanje dokazov
Po izkopavanju fotografije, opise in meritve združi v dokumentacijo, razvrsti najdbe in pripravi strokovno poročilo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno opazovanje podrobnosti
Majhne spremembe v barvi zemlje, legi kamna ali obliki predmeta lahko povedo veliko o najdišču.
- izurjeno oko za podrobnosti
- dosledno beleženje opažanj
- previdno ravnanje z najdbami
Potrpežljivost pri raziskovanju
Do ugotovitev pogosto pride s postopnim primerjanjem plasti, predmetov, meritev in različnih virov.
- vztrajnost pri daljšem delu
- zbranost pri ponavljajočih se postopkih
- pripravljenost na delo v skupini
Razvrščanje in razlaga podatkov
Najdbe je treba urediti, primerjati in povezati v razlago dogajanja v preteklosti.
- logično sklepanje
- sistematično urejanje podatkov
- zanimanje za življenje v preteklosti
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo arheologa je navedena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Arheologijo lahko študiraš na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ali na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Študij dopolnjujejo terenske vaje in izkušnje pri izkopavanjih.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Visokošolski študij arheologije
Osnova je program prve bolonjske stopnje iz arheologije, kjer študent spozna metode raziskovanja materialnih ostankov preteklosti.
Terenske vaje in izkopavanja
Praktične izkušnje se pridobivajo pri terenskih vajah in raziskavah. Tam se študent nauči merjenja, dokumentiranja plasti in ravnanja z najdbami.
Strokovno delo z najdišči in zbirkami
Poklicne izkušnje se nabirajo pri arheoloških raziskavah, delu z muzejskimi zbirkami, raziskovalnih projektih in dokumentiranju kulturne dediščine.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Manj razpisanih priložnosti
Perspektiva poklica je upadajoča, zato je pri vstopu v stroko lahko več konkurence za delovna mesta v muzejih, raziskovalnih ustanovah in pri izvajalcih arheoloških raziskav. Poklic v Sloveniji ni opredeljen kot deficitaren.
- Delo ob gradbenih posegih
Več dela po rokih projektov
Raziskave pred gradnjo cest, stavb ali druge infrastrukture so časovno vezane na nadaljevanje del. Arheolog, ki vstopa v stroko, bo pogosteje delal v ekipah, kjer so natančna dokumentacija, usklajevanje na lokaciji in zaključek raziskave v dogovorjenem roku pomembni za potek projekta.
- Strokovna usmeritev
Prednost imajo praktične terenske izkušnje
Ob študijski izobrazbi pri zaposlovanju koristijo izkušnje z izkopavanji, meritvami, kartiranjem, fotografskim dokumentiranjem in urejanjem podatkov o najdbah. Ta znanja razširijo možnosti za delo pri terenskih raziskavah ter v muzejskem in raziskovalnem okolju.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere je lahko manj terenskega dela, več pa vodenja raziskav, priprave poročil, dela z zbirkami in razlage najdb. Izkopavanja ostajajo fizično zahtevnejši del poklica, zlasti v vročini, mrazu ali dežju.
Psihofizična obremenitev
SrednjaV poznejšem obdobju kariere je delo lažje prilagoditi v muzeju, pri raziskovanju ali dokumentiranju kot pri dolgotrajnih fizičnih izkopavanjih.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Dolgotrajno delo na izkopu obremenjuje telo zaradi hoje, dela na prostem in ponavljajočega se sklanjanja. Dokumentiranje in raziskovanje zahtevata predvsem zbranost.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lažje urediti pri muzejskem, dokumentacijskem ali raziskovalnem delu kot pri terenskih projektih z določenimi roki.
- Mentorstvo
- Izkušeni arheolog lahko študente in mlajše sodelavce uvaja v beleženje najdb, delo na najdišču in pripravo strokovne dokumentacije.