Seizmolog: naslovna fotografija poklica

Znanost in raziskovanje

Seizmolog

Seizmolog spremlja, analizira in razlaga potresno dejavnost. Iz meritev določa značilnosti potresov ter pripravlja podatke o potresni nevarnosti. Dela v centrih za obdelavo podatkov, raziskovalnih ustanovah in občasno na terenu pri opazovalnicah.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Študentsko delo je pogosteje povezano s pomočjo pri raziskovalnih projektih, obdelavi podatkov ali terenskih meritvah kot s samostojnim delom seizmologa.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka v običajnem delovniku, dežurstva pa lahko vključujejo vikende in praznike.

Delo od doma

Na lokaciji

Analiza meritev in priprava poročil lahko deloma potekata na daljavo. Vzdrževanje opazovalnic in dežurstva so vezani na delovno okolje.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Seizmologi so v Sloveniji večinoma zaposleni v javnih, raziskovalnih ali strokovnih ustanovah.

Sezonsko delo

Vse leto

Potresno dejavnost spremljajo vse leto, zato delo ni sezonsko.

Psihofizična obremenitev

Nizka

Delo je tudi v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj prevladuje analitično delo. Terenski pregledi pa občasno pomenijo fizično obremenitev.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela seizmolog

Seizmolog v Sloveniji spremlja potresne signale iz mreže opazovalnic in preverja, ali gre za potresni dogodek. Iz zbranih meritev določi čas, območje, globino in velikost potresa. Ločuje tudi med naravnimi potresi in drugimi viri tresljajev.

Po močnejšem potresu pregleda razpoložljive zapise, uskladi podatke s tujimi strokovnjaki ter pripravi obvestila za strokovno in splošno javnost. Pri makroseizmoloških raziskavah zbira podatke o učinkih potresa in na njihovi podlagi oceni intenziteto po posameznih območjih.

Del nalog opravlja na terenu. Ob povečani dejavnosti lahko namesti začasno opazovalnico, pregleda merilnike in odpravi manjše fizične napake. Če okvara zahteva zahtevnejši tehnični poseg, stanje naprave in podatke preda sodelavcem, ki instrumente izdelujejo ali popravljajo.

Na podlagi podatkov o preteklih potresih, geoloških podatkov in meritev pripravlja karte intenzitete, pospeškov tal in potresne nevarnosti. Pri delu uporablja znanje fizike, matematike, geologije, geofizike, informatike in gradbeništva.

Delovne naloge

Spremljanje meritev

Seizmolog pregleduje podatke iz digitalnih opazovalnic, preverja zaznane signale in v bazah poišče primerljive potresne dogodke.

Določanje značilnosti potresa

Iz zapisov valovanja izračuna lokacijo, čas, globino in velikost dogodka. Preveri tudi, ali podatki kažejo na potres ali drug vir tresljajev.

Terensko delo in obveščanje javnosti

Ob povečani dejavnosti namesti ali pregleda začasno opazovalnico, nato pripravi podatke za obvestila, karte intenzitete ali strokovne raziskave.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Analitično razumevanje naravnih pojavov

Delo zahteva natančno razlago meritev in povezovanje podatkov z več strokovnih področij.

  • dobro razumevanje fizike in matematike
  • poznavanje potresnih valov in njihovega izvora
  • sposobnost preverjanja neobičajnih ali nepopolnih podatkov

Delo z merilnimi in računalniškimi podatki

Za delo s potresnimi zapisi je potrebna zanesljiva uporaba specializiranih programov, baz podatkov in merilnih naprav.

  • spretnost pri računalniški obdelavi podatkov
  • natančnost pri delu s seizmogrami
  • razumevanje delovanja opazovalnic in senzorjev

Sodelovanje ob potresih

Ob potresnih dogodkih seizmolog usklajuje ugotovitve s sodelavci in jih pojasnjuje različnim javnostim.

  • jasno strokovno in poljudno izražanje
  • odgovorno delo v dežurstvu
  • sodelovanje z geologi, geofiziki in drugimi strokovnjaki

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za delo seizmologa se običajno zahteva najmanj VI/2. stopnja izobrazbe oziroma visokošolski študij prve bolonjske stopnje. Pogosta študijska izhodišča so matematika, fizika in geotehnologija. Vsebine seizmologije vključuje tudi študij potresnega inženirstva. Delodajalci lahko glede na raziskovalno ali strokovno področje zahtevajo dodatna specializirana znanja.

Pot do poklica

Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.

  1. Študij naravoslovne ali tehniške smeri

    Osnovo daje visokošolski študij prve bolonjske stopnje s področja fizike, matematike, geotehnologije ali sorodne smeri.

  2. Poglobitev v seizmologijo

    S študijem in strokovnim usposabljanjem posameznik pridobi znanje geofizike, potresnih valov, obdelave signalov, geologije in ocenjevanja potresne nevarnosti.

  3. Delo z meritvami in opazovalnicami

    Strokovne izkušnje pridobiva z analizo seizmogramov, sodelovanjem pri terenskih meritvah, vzdrževanjem opazovalnic in pripravo potresnih ocen.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere lahko seizmolog več časa posveča razlagi meritev, izdelavi kart, pripravi strokovnih ocen in usklajevanju raziskav. Terenski obiski opazovalnic in dežurstva lahko ostanejo del dela, vendar jih je v nekaterih okoljih mogoče lažje razporediti med člane ekipe.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Večina dela poteka za zasloni in s podatki. Terenski pregledi vključujejo hojo, delo z opremo ter možnost padcev ali udarnin.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri analitičnih in projektnih nalogah, težje pa pri delu z razporejenimi dežurstvi.
Mentorstvo
Izkušen seizmolog lahko mlajše sodelavce uvaja v razlago seizmogramov, delo z bazami podatkov in postopke ob potresnih dogodkih.