Plačni razpon
2500 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Sistemski analitik preuči poslovne postopke in jih pretvori v zahteve za informacijski sistem. Z uporabniki, vodji in razvojno ekipo usklajuje, kaj mora sistem znati in kako naj deluje. Običajno dela v pisarni podjetja, pri ponudniku IT-storitev ali v javni ustanovi.
2500 €4500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo je pogosteje na voljo kot pomoč pri testiranju, urejanju podatkov, dokumentiranju ali podpori projektnim ekipam, ne pa pod polnim nazivom sistemski analitik.
Delo večinoma poteka med delavniki. Roki projektov ali uvajanje sprememb lahko podaljšajo delovni čas in včasih zahtevajo delo ob koncu tedna.
Analiza dokumentacije, priprava specifikacij in spletni usklajevalni sestanki pogosto omogočajo hibridno delo. Za razgovore z uporabniki je potrebna tudi prisotnost pri naročniku.
Sistemski analitik je v Sloveniji pogosto zaposlen v IT-podjetju, večjem podjetju, banki, zavarovalnici ali javni ustanovi. Možno je tudi projektno delo pri naročnikih.
Obseg dela je odvisen od projektov in poslovnih sprememb pri naročnikih, ne od letnega časa.
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj gre predvsem za pisarniško in miselno delo. Večjo obremenitev lahko prinesejo roki ter usklajevanje različnih interesov.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Sistemski analitik v podjetju ali ustanovi pregleda, kako potekajo delo, pretok informacij in obdelava podatkov. Iz dokumentacije, pogovorov in opazovanja ugotovi, pri katerih postopkih prihaja do napak, zamud ali podvajanja podatkov.
Z zaposlenimi, ki uporabljajo obstoječe programe, opravi razgovore in zbere njihove zahteve. Loči med željami uporabnikov, nujnimi funkcijami in omejitvami, ki jih določajo proračun, čas razvoja, varnost ter povezave z drugimi sistemi.
Ugotovitve zapiše v funkcijske specifikacije, modele procesov in poročila. V njih opiše podatke, uporabniške vmesnike, pravila obdelave in povezave s programi, da razvojna ekipa lahko pripravi ali spremeni rešitev.
Delo večinoma poteka v pisarni, del analiz pa na kraju, kjer zaposleni uporabljajo sistem, na primer v proizvodnji, skladišču ali poslovalnici. Roki projektov in spremembe zahtev lahko pomenijo hitrejši tempo ter občasno delo zunaj običajnega delovnika.
Sistemski analitik pregleda poslovno dokumentacijo, spremlja potek izbranega procesa in se pogovori z zaposlenimi, ki uporabljajo obstoječi sistem. Zapiše podatke, pravila odločanja, izjeme in težave pri delu.
Zbrane informacije razvrsti, z uporabniki razjasni nejasnosti in določi, katere funkcije mora rešitev podpirati. Predlagane spremembe primerja z obstoječimi sistemi, varnostnimi zahtevami, roki in razpoložljivimi viri.
Pripravi funkcijsko specifikacijo, procesne modele in pojasnila za razvijalce ter druge sodelavce. Med razvojem odgovarja na vprašanja, usklajuje spremembe zahtev in preverja, ali rešitev ustreza dogovorjenemu opisu.
Delo zahteva razumevanje zaporedja opravil, podatkov in odločitev pri vsakdanjem delu uporabnikov.
Sistemski analitik opis dela uporabnikov pretvori v zapis, ki ga razvojna ekipa uporabi pri izdelavi rešitve.
Specifikacije usmerjajo nadaljnje načrtovanje, razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema.
VI/2. stopnja
Za poklic je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Dobro podlago dajejo študiji računalništva in informatike, koristna pa so tudi znanja o poslovnih procesih, podatkih in modeliranju sistemov. Ta smer ni edina pot do dela, vendar visokošolsko znanje pomaga pri razumevanju zahtevnejših informacijskih rešitev.
Gimnazijski program daje širšo podlago za nadaljevanje študija. Koristni so predmeti, ki razvijajo logično mišljenje, matematiko, informatiko in sporazumevanje.
Za poklic je predvidena VI/2. stopnja: visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve stopnje. Študiji računalništva in informatike vključujejo znanja o programiranju, podatkih, informacijskih sistemih in razvoju programske opreme.
Praksa pri razvoju, testiranju, podpori uporabnikom ali uvajanju informacijskih rešitev pomaga razumeti poslovne zahteve. Dodatna usposabljanja pogosto poglobijo znanje modeliranja procesov, metod analize, podatkovnih sistemov ali posamezne poslovne panoge.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Poklic ima stabilno perspektivo in ni opredeljen kot deficitaren. Število začetnih delovnih mest bo odvisno od projektov v IT-podjetjih ter od naložb večjih podjetij, bank, zavarovalnic in javnih ustanov v prenovo informacijskih rešitev.
Pri zaposlovanju bo prednost razumevanje področja, za katero nastaja rešitev, na primer financ, logistike, proizvodnje ali javnih storitev. Splošno poznavanje IT bo pogosto dopolnjeno z razumevanjem pravil, podatkov in izrazov iz konkretne dejavnosti.
Novi sistemi se pogosto povezujejo z obstoječimi programi, zato bo delo zahtevalo natančnejši opis podatkovnih povezav, uporabniških dostopov in omejitev vzdrževanja. Pri projektih bo več usklajevanja sprememb z več ekipami in zunanjimi ponudniki.
Sistemski analitik v poznejšem obdobju kariere pogosto prevzema zahtevnejše analize, presoja specifikacije in usklajuje delo uporabnikov z razvojno ekipo. Delo ni fizično zahtevno, vendar lahko projektni roki in spreminjanje prioritet povečajo psihično obremenitev.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, saj gre predvsem za pisarniško in miselno delo. Večjo obremenitev lahko prinesejo roki ter usklajevanje različnih interesov.