Plačni razpon
1500 €2800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delovno okolje, ne za individualno uradno plačo.
Multimedijski tehnik pripravlja in usklajuje nastajanje medijskih vsebin ter spremlja njihovo izvedbo. Pri delu povezuje ekipo, opremo in programska orodja, od načrtovanja do zaključka projekta. Dela v studiih, montažnicah, računalniških prostorih in na prireditvenih lokacijah.
1500 €2800 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delovno okolje, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko sodelujejo pri produkcijah, dogodkih, snemanju, montaži in pripravi spletnih vsebin. Pogosto začnejo s podpornimi nalogami.
Urnik je odvisen od rokov, snemanj in prireditev, zato delo včasih poteka tudi zvečer.
Načrtovanje in del administrativnih nalog lahko opravlja na daljavo. Za snemanja, studijsko delo in dogodke mora biti navzoč na lokaciji.
Delo je mogoče v redni zaposlitvi pri medijih in produkcijskih podjetjih ali projektno za različne naročnike.
Obseg dela je bolj odvisen od projektnih rokov, medijskih programov in koledarja dogodkov kot od posamezne sezone.
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, večerni termini, delo na lokacijah in dolgotrajno sedenje pa lahko povečajo fizično in psihično obremenitev.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Multimedijski tehnik lahko dela v medijski hiši, produkcijski ekipi ali pri organizatorju dogodkov. Skrbi za potek projektov, povezanih z videom, zvokom, spletnimi vsebinami in drugim medijskim gradivom. Z naročnikom in sodelavci se dogovori o obsegu dela, rokih in razdelitvi nalog v ekipi.
Pred produkcijo pripravi načrt dela in oceni stroške. Preveri, kakšno opremo, prostore, snemalno ekipo in zunanje izvajalce projekt potrebuje. Pri tem upošteva dogovorjeni proračun in avtorske pravice.
Med snemanjem, studijskim delom ali prireditvijo spremlja, ali delo poteka po načrtu. Usklajuje ustvarjalce, snemalce, oblikovalce in druge sodelavce ter rešuje organizacijske in tehnične zaplete, ki nastanejo med izvedbo.
Po koncu preveri, ali je medijsko gradivo pripravljeno v dogovorjeni kakovosti, in uredi obračun stroškov. Delo je odvisno od naročila: del časa preživi za računalnikom, del pa na terenu. Urnik je lahko vezan na snemanja ali dogodke.
Z naročnikom in ekipo določi obseg vsebine, časovni potek, potrebne izvajalce, prostore in opremo. Pripravi tudi predračun.
Med snemanjem, montažo ali dogodkom usklajuje sodelavce, spremlja posamezne faze in rešuje zaplete, ki bi lahko vplivali na rok ali izvedbo.
Pregleda predano medijsko gradivo, zbere podatke o porabi sredstev in pripravi obračun stroškov zaključenega projekta.
Pri produkciji sodeluje več izvajalcev, zato mora multimedijski tehnik jasno posredovati informacije in spremljati dogovorjene roke.
Za usklajevanje posameznih faz mora poznati nastajanje videa, zvoka, spletnih in drugih medijskih vsebin.
Roki, stroški in razpoložljiva oprema zahtevajo urejeno spremljanje dogovorov od priprave do obračuna.
Predvidena izobrazba poteka na Srednj…
Za delo se predvideva srednješolska strokovna izobrazba s področja medijev ali multimedijev, vendar pot ni vezana na eno samo šolo ali enotno stopnjo KS. Sorodna znanja je mogoče pridobiti tudi na srednjih šolah z medijskimi programi, med njimi na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana. Znanje je mogoče nadgraditi s študijem multimedije, na primer na programu Multimedija Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Osnovo daje srednješolsko izobraževanje na medijskem ali sorodnem področju. Pri njem se povezujejo znanja o produkciji, oblikovanju in uporabi opreme.
Praksa v studiu, pri snemanju, montaži, spletnih projektih ali dogodkih pomaga razumeti dejanski potek produkcije in sodelovanje v ekipi.
Študij multimedije ali dodatno strokovno usposabljanje lahko razširi tehnično znanje in omogoči zahtevnejše koordiniranje ter vodenje projektov.
Perspektiva poklica je ocenjena kot upadajoča, poklic pa ni med deficitarnimi. Za vstop v redne produkcijske ekipe bodo zato verjetno pomembnejše preverljive praktične izkušnje, portfelj projektov in poznavanje konkretnega produkcijskega okolja.
Zaposlitve niso omejene na televizijske in radijske hiše. Ljudje, ki vstopajo v poklic, bodo priložnosti pogosteje iskali tudi pri spletnih medijih, komunikacijskih agencijah, produkcijskih podjetjih in izvajalcih prireditev. Obseg dela se pri njih spreminja glede na naročila.
Poleg uporabe opreme bodo delodajalci pričakovali boljše razumevanje avtorskih pravic, uporabe licenciranih gradiv, proračunov in koordinacije zunanjih izvajalcev. To je posebej pomembno pri projektih z več naročniki in ustvarjalci.
V poznejšem obdobju kariere se lahko delo premakne od terenskih izvedb k vodenju produkcije, pripravi proračunov, usklajevanju ekipe in nadzoru kakovosti. Delo ostaja projektno, zato so dnevi pred roki in dogodki lahko časovno zahtevni.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, večerni termini, delo na lokacijah in dolgotrajno sedenje pa lahko povečajo fizično in psihično obremenitev.