Svetovalec za odnose z javnostmi: naslovna fotografija poklica

Mediji in komuniciranje

Svetovalec za odnose z javnostmi

Svetovalec za odnose z javnostmi skrbi za komunikacijo podjetja ali ustanove z mediji, uporabniki in drugimi javnostmi. Piše sporočila, pripravlja nastope in spremlja odzive na objavljene informacije. Zaposluje se v podjetjih, javnih ustanovah, nevladnih organizacijah, agencijah in medijih.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Občasno študentsko

Študenti lahko sodelujejo pri pripravi vsebin, spremljanju medijev, organizaciji dogodkov in podpori komunikacijskim ekipam.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka podnevi. Ob dogodkih, nujnih objavah in kratkih medijskih rokih se lahko delovnik podaljša.

Delo od doma

Deloma od doma

Pisanje, usklajevanje gradiv in del spletne komunikacije lahko potekajo na daljavo. Sestanki in dogodki pa pogosto zahtevajo prisotnost.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Svetovalec za odnose z javnostmi je pogosto zaposlen v podjetju, ustanovi ali komunikacijski agenciji. Del projektnega dela lahko opravlja tudi samostojno.

Sezonsko delo

Vse leto

Delo ni izrazito sezonsko. Več ga je lahko ob kampanjah, predstavitvah, letnih poročilih in večjih dogodkih.

Psihofizična obremenitev

Nizka

Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, saj večinoma vključuje pisanje in usklajevanje, fizičnih obremenitev pa je malo.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela svetovalec za odnose z javnostmi

V podjetju, ustanovi ali agenciji načrtuje, kako bodo informacije prišle do zaposlenih, novinarjev, uporabnikov in poslovnih partnerjev. Iz poslovnih novosti, sprememb in projektov pripravi razumljiva sporočila ter izbere način objave.

Pred objavo pri sodelavcih zbere dejstva, preveri glavne poudarke in besedilo prilagodi namenu komunikacije. Pripravlja sporočila za javnost, odgovore na vprašanja, predstavitve, govorne iztočnice ter druga informativna in promocijska gradiva.

Ohranja stike z novinarji, strankami, kupci in uporabniki ter jim daje pojasnila. Spremlja medijske objave in odzive javnosti, nato organizaciji predlaga, kako odgovoriti na nejasnosti ali nadaljevati komunikacijo.

Organizira tudi novinarska srečanja, predstavitve in druge dogodke. Zato se pogosto udeležuje sestankov in občasno dela na terenu. Večinoma dela v običajnem delovnem času, ob rokih za objave ali dogodkih pa lahko dela tudi zunaj njega.

Delovne naloge

Zbere informacije in določi sporočilo

Z odgovornimi sodelavci se dogovori o novosti, spremembi ali projektu, preveri dejstva in določi glavne poudarke za posamezne javnosti.

Pripravi gradiva in uskladi objavo

Napiše sporočilo za javnost, odgovor na vprašanja, predstavitev ali govorne iztočnice. Z naročnikom ali komunikacijsko ekipo nato uskladi besedilo, fotografije in čas objave.

Odgovarja na vprašanja in spremlja odzive

Po objavi odgovarja novinarjem in uporabnikom, spremlja medijske objave ter zbere odzive za nadaljnje komunikacijske odločitve.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Jasno pisanje in javno nastopanje

Sporočilo zna prilagoditi novinarju, uporabniku, zaposlenemu ali poslovnemu partnerju, ne da bi se izgubilo bistvo informacije.

  • dobro piše kratka in daljša besedila
  • razumljivo in mirno nastopa pred skupino
  • dobro obvlada slovenski jezik, koristno je tudi znanje tujih jezikov

Usklajevanje ljudi in rokov

Informacije pridobi od različnih sodelavcev, jih poveže v smiselno celoto in pravočasno pripravi gradivo za objavo ali dogodek.

  • dobro organizira več nalog hkrati
  • usklajuje podrobnosti z različnimi sogovorniki
  • samostojno poišče manjkajoče informacije

Presoja odzivov in odgovorno komuniciranje

Pri občutljivih temah loči preverjena dejstva od domnev in izbere ton, primeren položaju ter naslovniku.

  • ostane zbran ob kratkih rokih
  • pozorno spremlja odzive javnosti in medijev
  • varuje zaupne informacije

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za poklic je predvidena VI/2. stopnja, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Pogosta izbira je komunikologija, delodajalci pa glede na področje dela zaposlujejo tudi diplomante novinarstva, ekonomije in sorodnih smeri. Gimnazija je ena od splošnoizobraževalnih poti do nadaljnjega študija.

Pot do poklica

  1. Splošna srednješolska podlaga

    Gimnazija daje široko znanje jezika, družboslovnih predmetov in pisnega izražanja. Je ena od poti do nadaljnjega študija.

  2. Visokošolski študij prve stopnje

    VI/2. stopnjo je mogoče pridobiti na komunikoloških programih. Za posamezne usmeritve so koristna tudi znanja novinarstva, ekonomije in sorodnih področij.

  3. Prve komunikacijske izkušnje

    Praktične izkušnje se pridobivajo pri urejanju vsebin, pripravi sporočil, podpori dogodkom, delu v medijih ali komunikacijskih ekipah organizacij.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere svetovalec za odnose z javnostmi pogosto prevzema zahtevnejše komunikacijske teme, ureja stike z mediji in usklajuje delo sodelavcev. Večjo obremenitev kot fizično delo pomenijo kratki roki, odzivi javnosti in dogodki zunaj običajnega delovnika.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Deloma od doma
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizična obremenitev je majhna. Ob napetih odzivih javnosti in kratkih rokih pa delo zahteva zbranost in mirno presojo.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri pripravi vsebin in svetovanju. Manj predvidljiv je pri vodenju dogodkov ali odgovarjanju na nujne medijske poizvedbe.
Mentorstvo
Izkušenejši svetovalec lahko uvaja mlajše sodelavce v pisanje sporočil, stike z mediji in pripravo komunikacijskih načrtov.