Plačni razpon
1800 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za oceno tipičnega mesečnega bruto razpona, ne za uradno individualno plačo.
Filmski in elektronski montažer
Filmski in elektronski montažer iz posnetega gradiva sestavi film, oddajo, videospot ali drugo avdiovizualno delo. Uredi zaporedje prizorov ter uskladi sliko, zvok in ritem. Dela v produkcijskih hišah, televizijah, studiih ali projektnih ekipah.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Višja strokovna (VI/1)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Občasno študentsko
Študentsko delo je mogoče pri manjših video projektih, spletnih vsebinah in produkcijah, pa tudi kot pomoč pri montaži. Pred tem je treba obvladati montažne programe.
Urnik
Nereden urnik
Urnik je odvisen od produkcijskih rokov. Pri televizijski montaži sta popoldansko in večerno delo pogosta.
Delo od doma
Na lokaciji
Del montaže in priprave različic lahko poteka na daljavo. Sodelovanje z ekipo, pregled gradiva in dostop do produkcijskih datotek delo pogosto vežejo na studio.
Oblika dela
Mešano
Montažer je lahko redno zaposlen pri televiziji ali produkciji, lahko pa projektno dela za različne naročnike.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko, obseg angažmajev pa se spreminja glede na projekte, snemanja in roke za objavo.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, vendar so dolgotrajno sedenje, delo pred zaslonom in kratki roki lahko fizično in psihično naporni.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela filmski in elektronski montažer
Filmski in elektronski montažer iz velike količine posnetkov v montažni sobi sestavi razumljivo in ritmično celoto. Izbere uporabne dele gradiva, jih razporedi in poskrbi, da si prizori sledijo smiselno v času, prostoru in dejanju.
Sliko povezuje z govorom, glasbo, zvočnimi učinki in drugimi zvočnimi posnetki. Z režiserjem pregleduje različice, upošteva uredniške ali ustvarjalne usmeritve ter spreminja dolžino prizorov, prehode in tempo pripovedi.
Pred oddajo preveri kakovost slike in zvoka, pravilnost formatov ter urejenost gradiva. Posnetke in delovne različice označuje, shranjuje in varnostno kopira, da jih ekipa med produkcijo hitro najde.
Delo pogosto poteka pod časovnim pritiskom in zahteva usklajevanje z režiserjem, snemalcem, tonskim mojstrom in producentom. Pri televizijskih ter drugih aktualnih vsebinah so montažni termini lahko popoldne ali zvečer. Pri filmskih projektih se urnik prilagaja poteku produkcije.
Delovne naloge
Uredi in izbere gradivo
Prevzame posnetke, jih pregleda, označi uporabne kadre in jih razporedi v pregledno strukturo projekta.
Sestavi delovno različico
Iz izbranih posnetkov sestavi zaporedje prizorov, uskladi sliko in zvok ter prilagodi ritem zgodbi ali zasnovi oddaje.
Dodela končno različico
Po usklajevanju z režiserjem popravi prehode in dolžine prizorov, preveri kakovost izvoza ter pripravi datoteko v zahtevanem formatu.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Občutek za pripovedni ritem
Montažer presodi, koliko časa potrebuje prizor in kako se kadri povezujejo v razumljivo celoto.
- razumevanje filmske in televizijske pripovedi
- občutek za tempo, premore in prehode
- poznavanje filmskih oblik in sodobnih avdiovizualnih pristopov
Natančno delo z gradivom
Veliko posnetkov, različic in zvočnih datotek zahteva red, zbranost in dosledno preverjanje podrobnosti.
- sistematično označevanje datotek in posnetkov
- pozornost pri sinhronizaciji slike in zvoka
- potrpežljivost pri ponavljajočih se popravkih
Sodelovanje pri ustvarjalnih odločitvah
Končna različica nastaja v pogovoru z režiserjem in drugimi člani ekipe. Montažer mora razumeti usmeritve in predlagati izvedljive rešitve.
- sprejemanje povratnih informacij
- jasno sporazumevanje v produkcijski ekipi
- odgovoren odnos do rokov in dogovorov
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/1. stopnja
Za poklic je značilna VI/1. stopnja oziroma višja strokovna izobrazba. Znanje je mogoče pridobiti s študijem montaže, medijskih komunikacij ali sorodnih ustvarjalnih smeri, nato pa ga dopolnjevati s prakso. Program Filmska in televizijska montaža ter nadaljevalni študij montaže izvaja Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, vendar to ni edina izobraževalna pot.
Pot do poklica
Zgradi avdiovizualno osnovo
Gimnazijska ali sorodna ustvarjalna srednješolska usmeritev daje širšo osnovo za nadaljnje izobraževanje na področju filma, medijev ali vizualnih umetnosti.
Pridobi višjo strokovno izobrazbo in znanje
Za poklic je značilna VI/1. stopnja. Znanje montaže se razvija v višješolskem ali sorodnem strokovnem izobraževanju oziroma pri študiju avdiovizualnih smeri.
Ustvari portfolio montaž
Praktične izkušnje se nabirajo pri krajših filmih, oddajah, videospotih, spletnih vsebinah in asistenci pri montaži. Portfolio pokaže način pripovedovanja, tehnično natančnost in obseg opravljenega dela.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilen trg z omejenim številom mest
V Sloveniji so možnosti v tem poklicu stabilne, vendar poklic ni opredeljen kot deficitaren. Vstopna mesta so pogosto povezana s konkretnimi produkcijami, televizijskimi hišami, oglaševalskimi projekti in kakovostjo portfolia.
- Način zaposlovanja
Več projektnega dela med različnimi produkcijami
Poleg rednih delovnih mest v medijskih hišah in produkcijah ostaja pomembno projektno delo za različne naročnike. Tisti, ki vstopajo v poklic, bodo pogosteje menjavali ekipe, žanre in obseg angažmajev.
- Strokovni razvoj
Specializirane reference štejejo več
Pri izbiri sodelavcev bodo konkretne reference vse bolj razlikovale montažerje po področjih, kot so igrani film, televizijske oddaje, oglaševanje, glasbeni videi ali spletne serije. Širši portfolio pomaga pri vstopu, prepoznavna specializacija pa pri zahtevnejših projektih.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere montažer večino časa dela sede pred zaslonom. Največjo obremenitev navadno pomenijo dolgi montažni dnevi in roki. Izkušnje lahko prinesejo delo pri zahtevnejših projektih, usklajevanje končne različice ali uvajanje sodelavcev.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, vendar so dolgotrajno sedenje, delo pred zaslonom in kratki roki lahko fizično in psihično naporni.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizične obremenitve izvirajo predvsem iz dolgotrajnega sedenja in gledanja v zaslon. Psihični pritisk se pojavlja ob kratkih rokih in številnih popravkih.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lažje doseči pri projektnih dogovorih. V redni ekipi ga lahko omejujejo produkcijski roki.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče v produkcijskih ekipah, kjer izkušen montažer asistenta montaže ali mlajšega sodelavca uvaja v urejanje in pregledovanje gradiva.