Plačni razpon
1900 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in medijsko hišo, ne za individualno uradno plačo.
Redaktor
Redaktor pripravlja informativne vsebine za televizijo, radio, tisk in spletne medije. Spremlja aktualne dogodke, preverja podatke ter usklajuje delo novinarjev, urednika in produkcijske ekipe. Največ časa preživi v redakciji ali prostorih medijske produkcije.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Upadajoče povpraševanje
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
V medijih so na voljo začetna dela pri spremljanju vsebin, objavljanju na spletu in uredniški podpori. Samostojno redaktorsko delo pa običajno zahteva izkušnje.
Urnik
Nereden urnik
Delo je večinoma vezano na uredniške roke, zato so možni daljši delavniki in občasno nočno delo.
Delo od doma
Na lokaciji
Pisanje in del priprave lahko potekata na daljavo, usklajevanje tik pred oddajo pa redaktorja pogosto zahteva v redakciji ali produkciji.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Redaktor je v Sloveniji običajno zaposlen v medijski hiši ali drugi organizaciji z lastno redakcijo. Možne so tudi pogodbene oblike sodelovanja.
Sezonsko delo
Vse leto
Informativne redakcije delujejo vse leto, zato delo ni izrazito sezonsko.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je pozneje v karieri običajno vzdržno, vendar lahko dolgotrajno sedenje, hiter tempo in neenakomeren urnik povečajo psihično in fizično obremenitev.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela redaktor
Redaktor pomaga pripravljati informativno oddajo ali drugo medijsko vsebino. Spremlja domače in tuje vire, išče informacije, povezane s temo oddaje, ter jih posreduje uredniku.
Iz zbranih podatkov napiše kratke vesti in preveri, ali so navedbe jasne, točne in skladne z uredniško zasnovo. Ko se dogodek hitro razvija, besedilo dopolni in urednika opozori na nova dejstva ali spremenjene okoliščine.
Pri pripravi oddaje se usklajuje z novinarjem na terenu, realizatorjem, montažerjem, grafikom in drugimi sodelavci v produkciji. Dogovori se, katero gradivo bo vključeno v prispevek, ter preveri, ali je pripravljeno za predvajanje.
Večinoma dela za računalnikom v redakciji. Ob rokih za informativne oddaje je tempo lahko hiter, delovnik pa se lahko podaljša. Pri nekaterih programih delo občasno poteka tudi ponoči.
Delovne naloge
Spremljanje in preverjanje informacij
Redaktor spremlja poročanje medijev, agencij in novinarjev na terenu. Primerja podatke ter izbere informacije, pomembne za načrtovano oddajo.
Priprava vesti za oddajo
Iz preverjenih podatkov napiše kratko vest, doda bistveno ozadje in uredniku sporoči novosti, ki lahko spremenijo vrstni red ali vsebino oddaje.
Usklajevanje izvedbe prispevkov
Pred predvajanjem se poveže z novinarjem in produkcijsko ekipo. Preveri, ali so na voljo slika, grafika ali podnapisi, ter uskladi vsebinski in tehnični del prispevka.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno preverjanje informacij
Redaktor razlikuje med potrjenimi podatki in nepreverjenimi navedbami ter hitro opazi neskladja med viri.
- poznavanje novinarskih meril
- doslednost pri delu z viri
- jasno oblikovanje kratkih vesti
Sodelovanje v redakciji
Pri delu povezuje uredniške odločitve, poročanje s terena in tehnično izvedbo oddaje.
- jasna komunikacija
- usklajevanje z različnimi sodelavci
- zanesljivost ob rokih
Zbranost ob hitrem tempu
Ko se dogodki spreminjajo, ohrani pregled nad gradivom in pravočasno sporoči spremembe.
- dobra splošna razgledanost
- mirno odzivanje pod pritiskom
- organiziranje prednostnih nalog
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo redaktorja je običajna VI/2. stopnja izobrazbe, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Pogosta izbira je družboslovni študij, zlasti novinarstvo, vendar to ni edina pot. Delodajalci cenijo tudi novinarske izkušnje in poznavanje nastajanja medijske oddaje.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko splošno znanje in podlago za nadaljnji študij medijev, družboslovja ali sorodnih področij.
Visokošolski študij
Za redaktorsko delo je običajna VI/2. stopnja izobrazbe. Pogosta izbira je novinarstvo ali drug družboslovni študij na prvi bolonjski stopnji.
Praktične novinarske izkušnje
Izkušnje za redaktorsko delo se pridobivajo z delom v redakciji, pripravo novic, sodelovanjem pri spletnih, radijskih ali televizijskih vsebinah ter spoznavanjem produkcije.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Pot do poklica prek NPK
Do poklica redaktor lahko prideš tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:
Prihodnost poklica
- Trg dela
Manjše število razpisanih mest
Perspektiva poklica je upadajoča, poklic pa ni opredeljen kot deficitaren. Vstopnih mest v redakcijah bo zato verjetno manj. Kandidati bodo pogosteje iskali priložnosti pri televiziji, radiu, spletnih medijih in drugih uredništvih.
- Delodajalci
Več dela za več kanalov iste redakcije
Medijske hiše pogosto pripravljajo vsebine hkrati za televizijski program, spletne objave in družbena omrežja. Od začetnikov se bo pogosteje pričakovalo, da razumejo, kako isto preverjeno informacijo prilagoditi kratki spletni novici, televizijski vesti ali radijski napovedi.
- Vstop v poklic
Večja teža preverljivih praktičnih izkušenj
Ob visokošolski izobrazbi bodo redakcije pri izbiri kandidatov verjetno posebej upoštevale objavljene prispevke, delo v študentskih medijih, pripravništva in izkušnje s hitrim uredniškim usklajevanjem. Sam študij brez stika z delom v redakciji bo težje zadostoval za redaktorsko odgovornost.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere lahko redaktor prevzema zahtevnejše uredniško usklajevanje, preverjanje vsebin ali uvajanje sodelavcev. Fizično delo ni zahtevno, večji izziv pa ostajajo roki, sedenje in občasni večerni ali nočni termini.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je pozneje v karieri običajno vzdržno, vendar lahko dolgotrajno sedenje, hiter tempo in neenakomeren urnik povečajo psihično in fizično obremenitev.
- Urnik
- Nereden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Dolgotrajno sedenje lahko obremeni hrbtenico. Hitre novice in kratki roki lahko prinesejo tudi psihični pritisk.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je pri delu z vsebinami mogoč, vendar ga lahko omejujeta tempo dnevnih informativnih oddaj in vezanost na termine.
- Mentorstvo
- Izkušen redaktor lahko mlajše novinarje in sodelavce uvaja v preverjanje virov, oblikovanje vesti in potek produkcije oddaje.