Poskusni delovni dan ali neplačano delo?

Delodajalec lahko pred zaposlitvijo preveri, ali kandidat obvlada znanja in spretnosti, ki jih zahteva delovno mesto.

Vendar kratek preizkus znanja ni isto kot večurno opravljanje običajnega dela v podjetju. Če kandidat dela kot drugi zaposleni in podjetje od njegovega dela prejema korist, poimenovanje »poskusni dan« samo po sebi ne upravičuje neplačanega dela.

Poskusni delovni dan ni zakonsko določena oblika dela

Zakon o delovnih razmerjih izraza »poskusni delovni dan« ne opredeljuje kot posebne oblike dela. Pozna pa preverjanje kandidatov pred zaposlitvijo in poskusno delo po sklenitvi pogodbe. Razlika med njima je pomembna.

Delodajalec sme med postopkom zaposlovanja preizkusiti znanje oziroma sposobnosti kandidata za delo, za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi. Preizkus mora biti povezan z zahtevami konkretnega delovnega mesta.

Takšno preverjanje je lahko na primer:

• reševanje kratke strokovne naloge,
• priprava vzorčnega besedila,
• simulacija pogovora s stranko,
• prikaz uporabe določenega programa ali naprave,
• izvedba naloge v nadzorovanem in omejenem obsegu.

Če gre res samo za kratek preizkus v okviru izbire kandidata, ki je namenjen ocenjevanju njegovega znanja in ne opravljanju rednega dela podjetja, praviloma ne gre za delovni dan.

Kdaj preverjanje postane dejansko delo?

Drugače je, če kandidat več ur opravlja naloge, ki so sicer del običajnega delovnega procesa. Na dejansko delo lahko kažejo okoliščine, kot so:

• kandidat opravi celotno ali večji del delovne izmene,
• streže gostom, prodaja izdelke ali sprejema naročila,
• izdeluje proizvode ali pripravlja storitve za resnične stranke,
• čisti prostore ali opravlja skladiščna dela,
• nadomešča odsotnega zaposlenega,
• dela po urniku ter navodilih vodje,
• podjetje lahko rezultate njegovega dela neposredno uporabi ali proda.

Pri presoji ni odločilno, kako delodajalec tak dan poimenuje, temveč kaj kandidat dejansko počne. ZDR-1 delovno razmerje opredeljuje kot vključitev v organiziran delovni proces, v katerem oseba za plačilo osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Kratka demonstracija priprave jedi zato ni enaka večurnemu delu v kuhinji za goste. Tudi nekajminutna simulacija prodajnega pogovora ni isto kot samostojno delo s kupci med rednim odpiralnim časom.

Ali mora biti takšno delo plačano?

Če kandidat dejansko opravlja delo, mora biti zanj vnaprej urejena ustrezna pravna podlaga in dogovorjeno plačilo. Brezplačen »poskusni dan« ni način, s katerim bi lahko podjetje za nekaj ur ali celotno izmeno pridobilo dodatnega delavca.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno med kršitve uvršča tudi položaj, ko delodajalec posamezniku omogoči delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma brez prijave v obvezna socialna zavarovanja. Pri nekaterih vrstah dela je mogoča druga ustrezna pravna podlaga, vendar mora biti ta urejena pred začetkom dela.

Odgovor zato ni odvisen samo od trajanja preizkusa. Tudi krajše opravljanje resničnega dela je lahko sporno, če kandidat ustvarja neposredno korist za podjetje in dela pod enakimi pogoji kot zaposleni.

Poskusno delo se začne šele po sklenitvi pogodbe

Poskusnega delovnega dne ne smemo zamenjevati s poskusnim delom. Poskusno delo je obdobje, o katerem se delavec in delodajalec dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Delavec je takrat že zaposlen, prijavljen v obvezna zavarovanja in za svoje delo prejema plačo. Po ZDR-1 lahko poskusno delo traja največ šest mesecev.

Njegov namen je, da obe strani v določenem obdobju preverita, ali jima delovno razmerje ustreza. Poskusno delo zato ni brezplačno uvajanje in ne poteka pred podpisom pogodbe.

Kaj vprašati pred prihodom?

Če vas delodajalec povabi na poskusni dan, je smiselno še pred prihodom preveriti:

• koliko časa bo preizkus trajal,
• katere naloge boste opravljali,
• ali gre za simulacijo ali za delo z resničnimi strankami in naročili,
• na kateri pravni podlagi boste delo opravljali,
• kako bo urejeno plačilo,
• ali boste pred začetkom prejeli pogodbo oziroma drug dokument.

Odgovore je priporočljivo pridobiti pisno. Tako je pozneje lažje dokazati, kaj je bilo dogovorjeno in kakšen je bil namen prihoda.

Če je kandidat delo že opravil, delodajalec pa mu plačila noče izplačati, lahko najprej pisno zahteva pojasnilo in plačilo. Kršitev je mogoče prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, tudi anonimno, pri čemer je koristno priložiti sporočila, razpored, navodila in druga dokazila o opravljenem delu.

Odločilna je vsebina preizkusa

Delodajalec ima pravico preveriti, ali kandidat zna opravljati delo. Nima pa pravice preverjanja uporabiti kot nadomestilo za plačano delovno izmeno. Kratek in jasno omejen prikaz znanja je lahko del zaposlitvenega postopka. Ko kandidat začne opravljati redne naloge podjetja, pa mora biti njegovo delo ustrezno pravno urejeno in plačano.