Kaj sme delodajalec vprašati o vašem družinskem življenju?

Vprašanja o zakonskem stanu, otrocih, nosečnosti ali načrtovanju družine praviloma ne sodijo na zaposlitveni razgovor.

Delodajalec lahko preveri, ali kandidat izpolnjuje pogoje za delovno mesto in ali lahko dela po predvidenem urniku, ne sme pa zaradi tega posegati v njegovo zasebno življenje.

Katera vprašanja niso povezana z delom?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine in drugih okoliščinah, ki niso neposredno povezane z delovnim razmerjem. Prav tako zaposlitve ne sme pogojevati s prepovedjo nosečnosti, odlogom materinstva ali vnaprejšnjim podpisom odpovedi.

Med vprašanja, ki praviloma niso dopustna, sodijo:

• Ali imate otroke?
• Koliko so stari vaši otroci?
• Ali ste poročeni oziroma živite s partnerjem?
• Ali nameravate v bližnji prihodnosti imeti otroke?
• Ali ste noseči?
• Kdo bo skrbel za otroke, ko bodo zboleli?
• Kako boste usklajevali družinske obveznosti in službo?

Takšna vprašanja niso povezana s kandidatovim znanjem, izkušnjami ali sposobnostjo opravljanja dela. ZDR-1 poleg tega zahteva enako obravnavo kandidatov ne glede na spol, družinsko stanje in druge osebne okoliščine. Manj ugodno obravnavanje, povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, zakon izrecno šteje za diskriminacijo.

Delodajalec lahko vpraša o razpoložljivosti

Prepoved vprašanj o družinskem življenju ne pomeni, da delodajalec ne sme preveriti, ali kandidat lahko opravlja delo pod pogoji, ki jih zahteva delovno mesto. Če delo vključuje izmene, občasna službena potovanja ali začetek dela zgodaj zjutraj, lahko vpraša na primer:

• Ali lahko delate v izmenah?
• Ali vam ustreza delo ob koncih tedna?
• Ali ste pripravljeni na službena potovanja?
• Ali lahko delo začnete ob določeni uri?

Razlika je v tem, da se ta vprašanja nanašajo na opravljanje dela, ne na razloge, zaradi katerih bi kandidat določeno obveznost lahko izpolnil ali težje izpolnjeval. Delodajalec lahko torej preveri razpoložljivost, ne potrebuje pa podatka o tem, kako ima kandidat organizirano varstvo otrok.

Enaka vprašanja o razpoložljivosti bi moral postaviti vsem kandidatom, za katere veljajo isti pogoji dela, ne samo ženskam, staršem ali osebam, za katere domneva, da imajo družinske obveznosti.

Ali mora kandidatka povedati, da je noseča?

Kandidatka delodajalcu med zaposlitvenim postopkom praviloma ni dolžna povedati, da je noseča. Prav tako ji ni treba odgovarjati na vprašanja o načrtovanju družine. ZDR-1 določa, da kandidat ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso neposredno povezana z delovnim razmerjem.

Kandidat mora sicer predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev in delodajalca obvestiti o okoliščinah, ki bi ga onemogočale ali bistveno omejevale pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti oziroma bi lahko ogrožale življenje ali zdravje drugih. To pa ne pomeni splošne dolžnosti razkrivanja nosečnosti ali družinskih načrtov.

Če je za konkretno delo pomembna zdravstvena zmožnost, delodajalec kandidata na svoje stroške napoti na predhodni zdravstveni pregled. Tudi ta se sme nanašati samo na okoliščine, povezane z delom, za katero se sklepa pogodba.

Ali je vprašanje dovoljeno, če ne vpliva na izbiro?

Delodajalec ne more neprimernega vprašanja upravičiti s pojasnilom, da ga je postavil samo iz vljudnosti, radovednosti ali zaradi sproščenega pogovora. Zagovornik načela enakosti je v enem od postopkov ugotovil diskriminacijo že zato, ker so kandidatki na razgovoru postavili vprašanja o otrocih in družini. Pri tem ni bilo odločilno, ali je odgovor vplival na končno izbiro.

Tudi prostovoljen odgovor kandidata ne pomeni, da je bilo vprašanje primerno. Odgovornost za zakonito vodenje zaposlitvenega postopka je na strani delodajalca oziroma osebe, ki vodi razgovor.

Kako se odzvati?

Kandidat na vprašanje, ki ni povezano z delom, ni dolžan odgovoriti. Pogovor lahko preusmeri na zahteve delovnega mesta, na primer:

»O svojem družinskem življenju ne bi govorila, lahko pa potrdim, da mi navedeni delovni čas ustreza.«

Lahko tudi vpraša, kako je vprašanje povezano z delovnimi nalogami. Zavrnitev odgovora na nedopustno vprašanje ne bi smela biti razlog za neizbiro. Tudi uradne smernice Zagovornika poudarjajo, da kandidati na takšna vprašanja niso dolžni odgovarjati in zaradi zavrnitve ne smejo biti izpostavljeni neugodnim posledicam.

Kaj storiti ob sumu diskriminacije?

Če oseba meni, da je bila zaradi nosečnosti, starševstva ali družinskega stanja obravnavana slabše, je koristno čim prej zapisati, kdo je vodil razgovor, katera vprašanja so bila postavljena in kako je potekal pogovor. Smiselno je shraniti oglas, elektronska sporočila, obvestilo o neizbiri in drugo dokumentacijo.

Predlog za obravnavo diskriminacije je mogoče vložiti pri Zagovorniku načela enakosti, kršitev delovnopravne zakonodaje pa prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Prijava inšpektoratu je lahko tudi anonimna.

Neizbrana oseba, ki meni, da je bila pri izbiri kršena prepoved diskriminacije, lahko v 30 dneh po prejemu obvestila o neizbiri zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če navede dejstva, ki utemeljujejo domnevo diskriminacije, mora delodajalec dokazati, da prepovedi ni kršil.

Na zaposlitvenem razgovoru je zato dopustno preverjati kandidatovo usposobljenost in razpoložljivost za konkretno delo. Načrti glede otrok, nosečnost in način organizacije družinskega življenja pa praviloma niso del presoje.