Kateri delavci so najbolj izpostavljeni vročini?

Pri delu v vročini ni odločilna samo temperatura zraka.

Toplotno obremenitev povečujejo tudi neposredno sonce, visoka vlažnost, fizični napor, zaščitna oblačila in toplota, ki jo oddajajo delovna oprema ali stroji. Zato vročinski stres ni omejen le na delo na prostem, temveč postaja pomembno vprašanje tudi v številnih zaprtih delovnih okoljih.

Vročini niso izpostavljeni samo delavci na prostem

Med najbolj izpostavljenimi so delavci v gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu in komunalnih dejavnostih, pa tudi vzdrževalci cest, dostavljavci ter drugi zaposleni, ki večino delovnega časa preživijo na prostem.

Visoke temperature pa lahko močno obremenijo tudi zaposlene v proizvodnih halah, skladiščih, kuhinjah, pekarnah, pralnicah, livarnah in delavnicah. Nekatere prostore dodatno segrevajo peči, stroji, para ali pomanjkljivo prezračevanje. Posebna težava so lahko tudi vozila in kabine brez ustreznega hlajenja.

Na stopnjo obremenitve zato ni mogoče sklepati samo iz podatka, ali nekdo dela zunaj ali v zaprtem prostoru. Pomembni so konkretni pogoji na posameznem delovnem mestu.

Vročina vpliva na zdravje in varnost

Človeško telo se pri visokih temperaturah poskuša ohlajati predvsem s potenjem. Če izgubljene tekočine ne nadomestimo ali telo zaradi okoljskih razmer ne more dovolj učinkovito oddajati toplote, se poveča nevarnost dehidracije in vročinskega stresa.

Prvi znaki so lahko žeja, utrujenost, glavobol, slabost, omotica, mišični krči in zmanjšana zbranost. Pri daljši ali intenzivnejši izpostavljenosti se lahko pojavita vročinska izčrpanost in vročinska kap, ki zahteva takojšnje ukrepanje.

Težava ni samo v slabšem počutju. Utrujenost, počasnejše odzivanje in zmanjšana pozornost lahko povečajo možnost napak in nezgod, zlasti pri delu s stroji, vožnji, delu na višini in drugih nevarnejših opravilih.

Kaj določajo predpisi?

Temperatura zraka v običajnih delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, v katerih so višje temperature povezane z delovno opremo in samim proizvodnim procesom.

Če temperatura zaradi zunanjih razmer preseže 28 stopinj, to še ne pomeni samodejne prekinitve dela. Delodajalec pa mora zagotoviti ustrezno toplotno udobje in uvesti ukrepe za varovanje zdravja zaposlenih. Med njimi so lahko pogostejši odmori, zmanjšanje intenzivnosti dela, drugačna razporeditev delovnega časa, zagotavljanje napitkov, prezračevanje ali začasna prekinitev posameznih opravil.

Za delo na prostem veljajo od leta 2025 tudi konkretnejša pravila. Kadar temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, se delo lahko izvaja, če imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljeno vsaj 15-minutno prekinitev in brezplačne brezalkoholne napitke. Pravila veljajo tudi za delo na začasnih in premičnih gradbiščih. Delodajalec mora zagotoviti tudi ustrezno zaščito pred soncem.

Ministrstvo za delo v vodniku o varnosti in zdravju pri delu na prostem poudarja, da mora delodajalec nevarnosti zaradi vročinskega stresa prepoznati in ustrezne ukrepe vključiti v izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Klimatska naprava ni edina rešitev

Hlajenje prostorov je pomemben ukrep, vendar ga ni mogoče zagotoviti na vsakem delovnem mestu. Gradbišča, polja, gozdovi in cestna delovišča nimajo stalnih hlajenih prostorov, v nekaterih proizvodnih procesih pa toplote zaradi narave dela ni mogoče povsem odstraniti.

Zato postaja vse pomembnejša organizacija dela. Fizično najzahtevnejša opravila se lahko prestavijo v hladnejši del dneva, delo se razdeli med več zaposlenih, posamezne naloge izmenjujejo, delovni čas pa začasno prerazporedi. Pomembni so tudi dostop do sence ali ohlajenega prostora, zadostna količina pitne vode in redni odmori.

Delodajalec mora spremljati dejanske razmere na delovišču, saj uradna temperatura za širše območje ne pokaže nujno obremenitve na konkretnem delovnem mestu. Nanjo vplivajo tudi vlažnost, veter, sončno sevanje, vrsta dela in oprema, ki jo nosi zaposleni.

Enaka temperatura ne obremeni vseh enako

Vročina močneje vpliva na zaposlene, ki opravljajo fizično zahtevna dela ali morajo nositi težka zaščitna oblačila, čelade, maske in drugo opremo, ki otežuje oddajanje telesne toplote.

Bolj izpostavljeni so lahko tudi starejši delavci, nosečnice, ljudje z nekaterimi kroničnimi boleznimi in zaposleni, ki jemljejo določena zdravila. Posebno pozornost potrebujejo novi delavci in ljudje, ki na vročino še niso prilagojeni. Ocena tveganja zato ne sme temeljiti samo na izmerjeni temperaturi, ampak mora upoštevati tudi zahtevnost dela, trajanje izpostavljenosti in značilnosti zaposlenih.

Delovni čas se bo moral prilagajati temperaturam

Pogostejši vročinski valovi bodo vplivali tudi na ustaljene urnike. V nekaterih dejavnostih bo treba delo pogosteje začeti zgodaj zjutraj, najzahtevnejša opravila prekiniti v najbolj vročem delu dneva ali jih prestaviti na večer.

Takšno prilagajanje odpira nova vprašanja. Zgodnejši ali poznejši začetek dela lahko vpliva na javni prevoz, usklajevanje družinskih obveznosti, dostopnost storitev ter dodatke za delo v manj običajnem času. Pri dejavnostih, ki zahtevajo stalno prisotnost zaposlenih, pa bodo morda potrebne dodatne izmene ali več delavcev.

Vročina tako ne vpliva samo na počutje posameznega zaposlenega, ampak tudi na načrtovanje kadrov, delovni čas, produktivnost in stroške podjetij.

Prilagajanje ne more ostati začasen ukrep

Vročinski val je časovno omejen, tveganje zaradi visokih temperatur pa postaja ponavljajoč se del številnih delovnih okolij. Podjetja zato ne morejo računati samo na ukrepe, ki jih uvedejo ob najtoplejših dneh.

Potrebni bodo dolgoročnejši posegi v prezračevanje in hlajenje prostorov, drugačna zasnova delovišč, prilagojena zaščitna oprema ter vnaprej določeni postopki za delo v vročini. Spreminjale se bodo tudi zahteve posameznih poklicev, saj bodo znanje o vročinskem stresu, prepoznavanje njegovih znakov in varna organizacija dela postajali vse pomembnejši del usposabljanja.

Vročinski valovi tako ne spreminjajo le temperature na delovnem mestu. Spreminjajo tudi način, čas in pogoje, v katerih bo mogoče delo opravljati varno.