Staranje prebivalstva in poklici prihodnosti
Slovensko prebivalstvo se bo v prihodnjih desetletjih precej spremenilo.
Po najnovejših projekcijah Eurostata naj bi bilo leta 2030 starejših od 65 let 24,2 odstotka prebivalcev Slovenije, leta 2050 pa že 30,3 odstotka. Delež starejših od 80 let naj bi se v istem obdobju povečal s 6,6 na 10,9 odstotka. Če se bodo projekcije uresničile, bo sredi stoletja skoraj vsak tretji prebivalec starejši od 65 let.
Takšna sprememba ne vpliva samo na zdravstvo in domove za starejše. Več ljudi bo potrebovalo pomoč pri vsakdanjem življenju, rehabilitacijo, prilagojen prevoz, dostopnejša stanovanja ter pripomočke za ohranjanje samostojnosti. Obenem se bo upokojeval tudi velik del sedanjih zaposlenih, zato bo treba v številnih dejavnostih nadomestiti odhajajoče delavce.
Največje potrebe bodo v zdravstvu in oskrbi
Z višjo starostjo se povečuje pojavnost kroničnih bolezni, težav z gibljivostjo, demence ter okvar vida in sluha. Daljše življenje zato prinaša več obravnav, spremljanja zdravstvenega stanja in pomoči pri vsakodnevnih opravilih.
Povečevale se bodo potrebe po zdravnikih, medicinskih sestrah, tehnikih zdravstvene nege, bolničarjih-negovalcih, socialnih oskrbovalcih in drugih zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. Delo bo potekalo v bolnišnicah in domovih za starejše, še več storitev pa bo treba organizirati na domu ter v lokalnem okolju.
Pomanjkanje dela na teh področjih ni samo dolgoročna napoved. Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2026 že napoveduje primanjkljaj zdravnikov, strokovnjakov za zdravstveno nego, fizioterapevtov, osebnih asistentov in socialnih oskrbovalcev.
Večja vloga rehabilitacije
Zdravljenje bolezni ali poškodbe je samo del podpore, ki jo potrebuje starajoče se prebivalstvo. Pomembno bo tudi ohranjanje sposobnosti za gibanje, sporazumevanje, samooskrbo in opravljanje vsakdanjih nalog.
Zato bodo iskani fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, strokovnjaki za rehabilitacijo ter izdelovalci in serviserji ortopedskih pripomočkov. Njihovo delo lahko podaljša obdobje, v katerem človek živi samostojno, ter zmanjša potrebo po stalni pomoči.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da staranje prebivalstva in naraščanje kroničnih bolezni povečujeta potrebe po rehabilitaciji. V evropski regiji naj bi imelo zdravstveno stanje, pri katerem bi rehabilitacija koristila, že skoraj 400 milijonov ljudi.
Stanovanja bo treba prilagajati daljšemu bivanju doma
Veliko ljudi želi tudi v višji starosti ostati v svojem domu. To je izvedljivo le, če je stanovanje varno in prilagojeno zmanjšani gibljivosti. Stopnice brez oprijemal, ozka vrata, visoki pragovi in neprimerna kopalnica lahko sčasoma postanejo ovira pri vsakdanjem življenju.
Prilagajanje stanovanj odpira delo tudi zunaj zdravstvenih poklicev. Pri načrtovanju sodelujejo arhitekti, gradbeni strokovnjaki in delovni terapevti, pri izvedbi pa različni obrtniki. Potrebne so lahko predelave kopalnic, odstranjevanje pragov, namestitev oprijemal, izboljšanje osvetlitve, vgradnja dvigal ali prilagoditev vhodov.
To ne pomeni, da bo vsak gradbeni ali obrtniški poklic iskan izključno zaradi staranja prebivalstva. Povečalo pa se bo povpraševanje po izvajalcih, ki poznajo načela dostopnosti in znajo prostor prilagoditi ljudem z zmanjšano mobilnostjo ali drugimi omejitvami.
Pripomočki in e-oskrba zahtevajo razvoj ter vzdrževanje
Ohranjanje samostojnosti bo vse bolj povezano tudi s tehnologijo. Senzorji padcev, gumbi za klic na pomoč, slušni aparati, električni vozički, prilagojene komunikacijske naprave in sistemi za spremljanje zdravstvenega stanja potrebujejo ljudi, ki jih razvijajo, nameščajo, vzdržujejo ter uporabnikom pojasnijo njihovo uporabo.
Na tem področju se povezujejo zdravstvo, elektrotehnika, strojništvo, informatika in oblikovanje. Potrebni bodo strokovnjaki za medicinske pripomočke, serviserji, tehniki, razvijalci programske opreme in zaposleni, ki uporabniku pomagajo izbrati ter uporabljati ustrezno rešitev.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo zaradi staranja prebivalstva in kroničnih bolezni do leta 2050 podporno tehnologijo potrebovalo približno 3,5 milijarde ljudi po svetu. WHO med podporne izdelke uvršča tudi pripomočke za gibanje, sluh, vid, sporazumevanje in samooskrbo.
Več storitev bo moralo priti do uporabnika
Če več starejših ostane doma, morajo biti dosegljive tudi storitve, ki jih potrebujejo. Pomoč na domu zato ne vključuje samo osebne nege. Organizirati je treba dostavo obrokov, prevoze do zdravstvenih ustanov, lekarniške storitve, čiščenje, vzdrževanje doma in pomoč pri opravilih, ki jih uporabnik ne zmore več sam.
Povečajo se lahko potrebe po voznikih prilagojenih vozil, organizatorjih prevozov, dostavljavcih ter zaposlenih v lokalnih podpornih storitvah. Pomembna bosta zanesljivost in sposobnost dela z ljudmi, ki potrebujejo več časa, jasna navodila ali pomoč pri vstopanju v vozilo.
Poseben izziv bodo kraji, kjer so prebivalci razpršeni in je javni prevoz omejen. Potreba po storitvi tam še ne zagotavlja tudi njenega izvajanja, saj je treba zagotoviti dovolj uporabnikov, zaposlenih in sredstev za organizacijo dela.
Potrebno bo tudi usklajevanje oskrbe
Starejša oseba lahko hkrati uporablja zdravstvene, socialne in druge storitve. Pri urejanju pravic ter povezovanju izvajalcev imajo pomembno vlogo socialni delavci, koordinatorji dolgotrajne oskrbe, svetovalci in administrativno osebje.
Njihova naloga je oceniti potrebe, pripraviti načrt oskrbe, uporabnika usmeriti do ustreznih storitev in spremljati, ali pomoč še ustreza njegovemu stanju. Z razvojem dolgotrajne oskrbe bo več dela povezanega tudi z organizacijo izvajalcev, razporejanjem kadra, vodenjem dokumentacije ter nadzorom kakovosti.
V Sloveniji so se pravice iz dolgotrajne oskrbe uvajale postopoma, od decembra 2025 pa se sistem izvaja tudi v institucijah. V začetku leta 2026 je bilo vanj vključenih več kot 20.000 stanovalcev domov za starejše.
Upokojitve bodo ustvarjale potrebe tudi drugje
Staranje prebivalstva na trg dela vpliva še drugače. Hkrati z rastjo potreb po oskrbi se upokojujejo zaposleni, ki danes delajo v proizvodnji, prometu, šolstvu, obrti, upravi in drugih dejavnostih.
Del prostih mest zato ne bo nastal zaradi širjenja dejavnosti, temveč zaradi nadomeščanja ljudi, ki zapuščajo trg dela. V nekem poklicu lahko število zaposlenih ostane podobno ali se celo nekoliko zmanjša, delodajalci pa bodo kljub temu iskali nove sodelavce.
Cedefop ocenjuje, da bo v Evropski uniji do leta 2035 veliko novih zaposlitev v oskrbi in zdravstvu povezanih prav z nadomeščanjem odhajajočega kadra. Pri oskrbovalnih poklicih naj bi bilo treba med letoma 2022 in 2035 zapolniti približno 4,3 milijona delovnih mest, večino zaradi odhodov iz poklica.
Več potreb še ne zagotavlja več zaposlitev
Demografske projekcije pokažejo, katere storitve bo družba potrebovala, ne določajo pa natančnega števila prihodnjih delovnih mest. Na zaposlovanje bodo vplivali javno financiranje, razvoj dolgotrajne oskrbe, plače, delovne razmere, dostopnost storitev in uporaba tehnologije.
Če za storitve ne bo zagotovljenega denarja ali kadra, se lahko večji del oskrbe prenese na družinske člane. Prav tako pomanjkanje zaposlenih ne pomeni nujno, da je poklic privlačen. Fizične in čustvene obremenitve, izmensko delo ter odgovornost lahko otežujejo pridobivanje in zadrževanje ljudi prav tam, kjer so potrebe največje.
Staranje prebivalstva bo najbolj neposredno povečalo potrebe v zdravstvu, rehabilitaciji in dolgotrajni oskrbi. Njegov vpliv pa se bo razširil tudi na gradbeništvo, obrt, prevoz, tehnologijo in organizacijo storitev. Skupna naloga teh poklicev bo omogočiti, da ljudje dlje ohranijo zdravje, varnost in samostojnost.
