Kako je urejen deljeni delovni čas?

V nekaterih dejavnostih potrebe po delu niso enakomerno razporejene čez ves dan.

Največ dela je lahko zjutraj in nato ponovno pozno popoldne ali zvečer, vmes pa je večurna prekinitev. Zaposleni tako opravi dogovorjeno število ur, vendar je njegov delovnik razporejen čez precej daljši del dneva. Takšna razporeditev se imenuje deljen delovni čas.

Delo je razdeljeno na dva dela

Pri deljenem delovnem času zaposleni dnevno delovno obveznost opravi v dveh ločenih delih. Zjutraj lahko denimo dela od 7. do 11. ure, nato pa se na delovno mesto vrne ob 16. uri in dela do 20. ure.

Čeprav opravi osem ur dela, je od začetka prvega do konca drugega dela delovnika minilo trinajst ur. Takšna razporeditev se pojavlja predvsem tam, kjer je obseg dela povečan v določenih delih dneva, na primer v gostinstvu, turizmu, trgovini, prometu, izobraževanju in nekaterih storitvenih dejavnostih.

Enotne definicije, ki bi veljala za vse zaposlene, ni. Posamezne kolektivne pogodbe različno določajo, kako dolga mora biti prekinitev, da govorimo o deljenem delovnem času. Ponekod zadostuje najmanj ena ura, drugje je za pridobitev dodatka potrebna daljša prekinitev.

Prekinitev ni enaka odmoru med delom

Deljenega delovnega časa ne smemo zamenjati z običajnim odmorom med delom. Zaposleni, ki dela polni delovni čas, ima po ZDR-1 pravico do 30-minutnega odmora. Ta odmor se všteva v delovni čas, kar pomeni, da je del običajnega plačanega delovnika.

Večurna prekinitev pri deljenem delovnem času ima drugačen namen. Ne gre za počitek znotraj neprekinjenega dela, temveč za čas med dvema ločenima deloma delovnega dne. Ta čas se praviloma ne všteva med opravljene delovne ure.

Če zaposleni med prekinitvijo ni dolžan ostati na delovnem mestu ali biti na razpolago delodajalcu, lahko z njim načeloma razpolaga sam. V praksi pa ga morda ne more smiselno uporabiti, zlasti če je delovno mesto daleč od doma ali če prekinitev ni dovolj dolga za vrnitev domov.

Če mora zaposleni tudi med prekinitvijo ostati na delovnem mestu, opravljati posamezne naloge ali biti pripravljen takoj nadaljevati delo, pa se pojavi vprašanje, ali sploh gre za pravo prekinitev.

Ali nam za deljen delovni čas pripada dodatek?

ZDR-1 ne določa enotnega dodatka za deljen delovni čas, ki bi pripadal vsem zaposlenim. Pravico do njega je treba preveriti v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, pogodbi o zaposlitvi ali splošnem aktu delodajalca.

Kolektivne pogodbe deljeni delovni čas urejajo različno. Razlikujejo se lahko glede:

• najkrajšega trajanja prekinitve;
• višine dodatka;
• ur, za katere se dodatek obračuna;
• največjega dovoljenega števila delov dneva;
• pogojev, pod katerimi je takšna razporeditev dopustna.

Nekatere kolektivne pogodbe dodatek povezujejo z dolžino prekinitve, druge pa določajo, ali se obračuna za ure po prekinitvi ali za sam čas prekinitve. Zato podatka iz ene dejavnosti ni mogoče samodejno uporabiti pri zaposlenem v drugi dejavnosti.

Če kolektivna pogodba ali drug zavezujoč akt dodatka ne določa, zaposleni do njega ni upravičen že samo zato, ker dela v dveh delih dneva.

Ali je večurna prekinitev plačana?

Sama prekinitev praviloma ni plačana kot opravljeno delo, če zaposleni med njo ne dela in ni na razpolago delodajalcu. To pa ne pomeni, da deljeni delovni čas nima nobenega vpliva na plačo.

Zaposlenemu lahko pripada poseben dodatek, če ga določa kolektivna pogodba ali drug akt. Če mora med prekinitvijo opraviti delo, mora biti ta čas ustrezno evidentiran in plačan. Na plačilni listi naj bo razviden tudi dodatek za deljeni delovni čas, kadar zaposlenemu pripada.

Upoštevati je treba tudi dnevni počitek

Čeprav je dnevna delovna obveznost razdeljena, mora delodajalec še vedno upoštevati omejitve delovnega časa ter pravico zaposlenega do dnevnega in tedenskega počitka. Pozni zaključek drugega dela delovnika zato vpliva na to, kdaj lahko zaposleni naslednji dan ponovno začne delo.

Deljeni delovni čas je lahko posebej obremenjujoč, ker večurna prekinitev podaljša čas, ki ga zaposleni vsak dan nameni poti, čakanju in delu. Pri presoji takšne razporeditve zato ni pomembno samo število plačanih ur, temveč tudi, kako je razdelitev določena in ali so zagotovljeni predpisani počitki.

Zaposleni naj v pogodbi o zaposlitvi in kolektivni pogodbi preveri, kako je opredeljen njegov delovni čas, koliko mora trajati prekinitev ter ali mu pripada dodatek. Izraz »deljen delovni čas« namreč še ne pove vsega – konkretne pravice so odvisne od pravil, ki veljajo pri posameznem delodajalcu.