Plačni razpon
2000 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Zgodovinar
Zgodovinar raziskuje preteklost s pomočjo pisnih, predmetnih in drugih ohranjenih virov. Podatke primerja, preverja njihovo zanesljivost in pojasnjuje povezave med dogodki. Dela v arhivih, muzejih, raziskovalnih ustanovah, knjižnicah ali pri pripravi kulturnih in izobraževalnih vsebin.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Upadajoče povpraševanje
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko sodelujejo pri urejanju gradiva, popisovanju zbirk, raziskovalni pomoči in kulturnih projektih, vendar takšno delo ni zelo razširjeno.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka med delavniki in podnevi. Predavanja, odprtja razstav in javni dogodki so lahko tudi popoldne.
Delo od doma
Na lokaciji
Pisanje, urejanje zapiskov in pregled digitaliziranega gradiva lahko potekajo od doma. Za delo z izvirniki mora zgodovinar v arhiv, muzej ali knjižnico.
Oblika dela
Mešano
Zgodovinarji pogosto delajo v javnih zavodih, raziskovalnih ustanovah, muzejih, arhivih in izobraževanju. Del nalog opravljajo tudi pogodbeno v okviru projektov.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni posebej vezano na letni čas. Več dela je lahko ob pripravi razstav, dogodkov in ob projektnih rokih.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je v poznejši karieri običajno vzdržno, saj prevladujeta sedeče raziskovanje in pisanje. Večjo obremenitev lahko pomenijo roki in javni nastopi.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela zgodovinar
Zgodovinar v arhivu, muzeju, knjižnici ali raziskovalni ustanovi preučuje gradivo o preteklih dogodkih, ljudeh in družbenih spremembah. Iz dokumentov, zapisov, predmetov in strokovne literature pripravi utemeljeno razlago določenega obdobja ali vprašanja.
Pri delu preverja, od kod vir izvira, kdaj je nastal, kdo ga je ustvaril in v kakšnih okoliščinah. Primerja različne zapise, išče nasprotja med njimi ter ločuje dejstva, ki jih je mogoče dokazati, od domnev in poznejših razlag.
Ugotovitve zapiše v raziskovalna besedila, članke, kataloge in razstavne vsebine ali jih predstavi na predavanjih. Veliko časa preživi za računalnikom, kjer bere, ureja zapiske in piše. Pri delu s starejšim gradivom se sreča tudi s prahom.
Za razumevanje virov pogosto potrebuje tuje jezike, pri starejših dokumentih tudi latinščino. Svoje ugotovitve predstavlja strokovni javnosti, obiskovalcem muzejev, učencem, študentom in širši javnosti. Pri tem pojasni, na katerih virih temelji njegova razlaga.
Delovne naloge
Pregled gradiva
Zgodovinar najprej poišče dokumente, predmete, pričevanja in strokovno literaturo, povezane z izbranim zgodovinskim vprašanjem. Gradivo razvrsti po času nastanka, avtorstvu in vsebini ter zabeleži njegov izvor.
Preverjanje razlag
Nato primerja podatke iz več virov, preverja okoliščine nastanka zapisov in išče neskladja. Dogodke povezuje z njihovimi vzroki in posledicami ter ločuje potrjena dejstva od domnev.
Pisanje in predstavitev
Ugotovitve uredi v članek, razstavno besedilo, katalog, predavanje ali drugo strokovno vsebino. Navede uporabljene vire, pojasni potek raziskovanja in odgovarja na vprašanja o svoji razlagi.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Kritično branje virov
Zgodovinar presoja, kdo je vir ustvaril, zakaj je nastal in kaj lahko zanesljivo pove o preteklosti.
- natančnost pri preverjanju podatkov
- sposobnost primerjanja različnih razlag
- previdnost pri sklepanju iz nepopolnega gradiva
Vztrajnost pri raziskovanju
Iskanje ustreznih dokumentov in razumevanje starejših zapisov pogosto zahtevata veliko časa in zbranosti.
- potrpežljivost pri branju obsežnega gradiva
- dober sistem zapiskov in virov
- samostojnost pri reševanju raziskovalnih vprašanj
Jasno pisanje in nastopanje
Ugotovitve mora predstaviti razumljivo, v strokovnem besedilu in pred občinstvom.
- veščina strukturiranega pisanja
- jasno ustno izražanje
- znanje tujih jezikov, pri starejših virih tudi latinščine
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic zgodovinarja je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Študij zgodovine pripravi na delo z viri, uporabo zgodovinske metodologije in pisanje strokovnih besedil. Pomembno je tudi znanje tujih jezikov, predvsem za branje gradiva iz različnih obdobij.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Srednješolska podlaga
Srednja šola daje splošno znanje za nadaljevanje študija. Koristne podlage so zgodovina, slovenščina, tuji jeziki in delo z besedili.
Visokošolski študij
Za poklic je predvidena VI/2. stopnja, pridobljena na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve stopnje s področja zgodovine oziroma na ustrezno povezani študijski poti.
Raziskovalne izkušnje
Strokovno znanje dopolnjujejo delo z arhivskimi in muzejskimi zbirkami, pisanje raziskovalnih nalog, sodelovanje pri projektih in razvijanje jezikovnega znanja.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Manj razpisov za začetna delovna mesta
Perspektiva poklica je upadajoča, zato se lahko ljudje ob vstopu v poklic srečajo z omejenim številom razpisov in več konkurence za mesta v muzejih, arhivih, raziskovalnih ustanovah ter kulturnih zavodih. Poklic ni označen kot deficitaren.
- Zaposlitvena okolja
Več dela v projektih kulturne dediščine
Del zaposlitvenih priložnosti bo vezan na časovno omejene raziskovalne, razstavne, založniške in lokalne kulturne projekte. Poleg rednih zaposlitev bodo pogostejša sodelovanja pri posameznih zbirkah, razstavah ali raziskovalnih nalogah.
- Strokovna usmeritev
Prednost imajo povezane specializacije
Več možnosti lahko prinese povezovanje zgodovine z arhivistiko, muzeologijo, varstvom kulturne dediščine, zgodovino krajev ali pripravo izobraževalnih vsebin. Znanje jezikov bo ostalo prednost pri dostopu do virov, ki niso v slovenščini.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejši karieri se zgodovinar pogosto ukvarja z raziskovanjem, pisanjem, uredniškim delom in predstavljanjem ugotovitev. Fizična obremenitev je navadno nizka. Naporno je lahko dolgotrajno sedenje, delo z arhivskim gradivom in sledenje projektnim rokom.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejši karieri običajno vzdržno, saj prevladujeta sedeče raziskovanje in pisanje. Večjo obremenitev lahko pomenijo roki in javni nastopi.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma nizka. Delo pa zahteva zbranost pri dolgem branju, preverjanju podatkov in pisanju.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri raziskovalnem, uredniškem ali projektnem delu. Odvisen je od delodajalca in obsega nalog.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju sodelavcev, vodenju študentskega dela ter v izobraževalnih in raziskovalnih okoljih.