Plačni razpon
2000 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Zgodovinar raziskuje preteklost s pomočjo pisnih, predmetnih in drugih ohranjenih virov. Podatke primerja, preverja njihovo zanesljivost in pojasnjuje povezave med dogodki. Dela v arhivih, muzejih, raziskovalnih ustanovah, knjižnicah ali pri pripravi kulturnih in izobraževalnih vsebin.
2000 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko sodelujejo pri urejanju gradiva, popisovanju zbirk, raziskovalni pomoči in kulturnih projektih, vendar takšno delo ni zelo razširjeno.
Delo večinoma poteka med delavniki in podnevi. Predavanja, odprtja razstav in javni dogodki so lahko tudi popoldne.
Pisanje, urejanje zapiskov in pregled digitaliziranega gradiva lahko potekajo od doma. Za delo z izvirniki mora zgodovinar v arhiv, muzej ali knjižnico.
Zgodovinarji pogosto delajo v javnih zavodih, raziskovalnih ustanovah, muzejih, arhivih in izobraževanju. Del nalog opravljajo tudi pogodbeno v okviru projektov.
Delo ni posebej vezano na letni čas. Več dela je lahko ob pripravi razstav, dogodkov in ob projektnih rokih.
Delo je v poznejši karieri običajno vzdržno, saj prevladujeta sedeče raziskovanje in pisanje. Večjo obremenitev lahko pomenijo roki in javni nastopi.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Zgodovinar v arhivu, muzeju, knjižnici ali raziskovalni ustanovi preučuje gradivo o preteklih dogodkih, ljudeh in družbenih spremembah. Iz dokumentov, zapisov, predmetov in strokovne literature pripravi utemeljeno razlago določenega obdobja ali vprašanja.
Pri delu preverja, od kod vir izvira, kdaj je nastal, kdo ga je ustvaril in v kakšnih okoliščinah. Primerja različne zapise, išče nasprotja med njimi ter ločuje dejstva, ki jih je mogoče dokazati, od domnev in poznejših razlag.
Ugotovitve zapiše v raziskovalna besedila, članke, kataloge in razstavne vsebine ali jih predstavi na predavanjih. Veliko časa preživi za računalnikom, kjer bere, ureja zapiske in piše. Pri delu s starejšim gradivom se sreča tudi s prahom.
Za razumevanje virov pogosto potrebuje tuje jezike, pri starejših dokumentih tudi latinščino. Svoje ugotovitve predstavlja strokovni javnosti, obiskovalcem muzejev, učencem, študentom in širši javnosti. Pri tem pojasni, na katerih virih temelji njegova razlaga.
Zgodovinar najprej poišče dokumente, predmete, pričevanja in strokovno literaturo, povezane z izbranim zgodovinskim vprašanjem. Gradivo razvrsti po času nastanka, avtorstvu in vsebini ter zabeleži njegov izvor.
Nato primerja podatke iz več virov, preverja okoliščine nastanka zapisov in išče neskladja. Dogodke povezuje z njihovimi vzroki in posledicami ter ločuje potrjena dejstva od domnev.
Ugotovitve uredi v članek, razstavno besedilo, katalog, predavanje ali drugo strokovno vsebino. Navede uporabljene vire, pojasni potek raziskovanja in odgovarja na vprašanja o svoji razlagi.
Zgodovinar presoja, kdo je vir ustvaril, zakaj je nastal in kaj lahko zanesljivo pove o preteklosti.
Iskanje ustreznih dokumentov in razumevanje starejših zapisov pogosto zahtevata veliko časa in zbranosti.
Ugotovitve mora predstaviti razumljivo, v strokovnem besedilu in pred občinstvom.
VI/2. stopnja
Za poklic zgodovinarja je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Študij zgodovine pripravi na delo z viri, uporabo zgodovinske metodologije in pisanje strokovnih besedil. Pomembno je tudi znanje tujih jezikov, predvsem za branje gradiva iz različnih obdobij.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Srednja šola daje splošno znanje za nadaljevanje študija. Koristne podlage so zgodovina, slovenščina, tuji jeziki in delo z besedili.
Za poklic je predvidena VI/2. stopnja, pridobljena na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve stopnje s področja zgodovine oziroma na ustrezno povezani študijski poti.
Strokovno znanje dopolnjujejo delo z arhivskimi in muzejskimi zbirkami, pisanje raziskovalnih nalog, sodelovanje pri projektih in razvijanje jezikovnega znanja.
Perspektiva poklica je upadajoča, zato se lahko ljudje ob vstopu v poklic srečajo z omejenim številom razpisov in več konkurence za mesta v muzejih, arhivih, raziskovalnih ustanovah ter kulturnih zavodih. Poklic ni označen kot deficitaren.
Del zaposlitvenih priložnosti bo vezan na časovno omejene raziskovalne, razstavne, založniške in lokalne kulturne projekte. Poleg rednih zaposlitev bodo pogostejša sodelovanja pri posameznih zbirkah, razstavah ali raziskovalnih nalogah.
Več možnosti lahko prinese povezovanje zgodovine z arhivistiko, muzeologijo, varstvom kulturne dediščine, zgodovino krajev ali pripravo izobraževalnih vsebin. Znanje jezikov bo ostalo prednost pri dostopu do virov, ki niso v slovenščini.
V poznejši karieri se zgodovinar pogosto ukvarja z raziskovanjem, pisanjem, uredniškim delom in predstavljanjem ugotovitev. Fizična obremenitev je navadno nizka. Naporno je lahko dolgotrajno sedenje, delo z arhivskim gradivom in sledenje projektnim rokom.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejši karieri običajno vzdržno, saj prevladujeta sedeče raziskovanje in pisanje. Večjo obremenitev lahko pomenijo roki in javni nastopi.