Plačni razpon
2000 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače botanika glede na izkušnje in delodajalca, ne za uradno individualno plačo.
Botanik
Botanik preučuje rastline, njihovo zgradbo, razvoj in razširjenost. Določa rastlinske vrste, jih razvršča ter primerja njihove značilnosti. Dela na terenu, v laboratoriju, pri zbirkah ali v izobraževanju.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Stabilno povpraševanje
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko pomagajo pri terenskih popisih, urejanju zbirk ali laboratorijskih raziskavah, vendar je takih mest malo.
Urnik
Izmensko
Delo večinoma poteka v običajnem dnevnem času. Terensko delo se lahko prilagaja vremenu, rastni sezoni in poteku raziskave.
Delo od doma
Na lokaciji
Od doma je mogoče urejati podatke, pregledovati literaturo in pripravljati poročila. Pregled vzorcev in terensko delo zahtevata delo na lokaciji.
Oblika dela
Mešano
V Sloveniji so botaniki pogosteje zaposleni v raziskovalnih, izobraževalnih ali javnih ustanovah kot samostojni izvajalci.
Sezonsko delo
Deloma sezonsko
Terenski popisi so najintenzivnejši v rastni dobi in času cvetenja. Laboratorijsko delo ter urejanje dokumentacije potekata vse leto.
Psihofizična obremenitev
Srednja
Delo je v poznejši karieri običajno vzdržno, če se fizično zahtevnejši del terenskega dela prilagodi laboratorijskemu, strokovnemu ali pedagoškemu delu.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela botanik
Botanik preučuje rastlinske vrste in njihova rastišča na terenu ter v laboratoriju. Opazuje značilnosti rastlin, beleži najdbe in zbira vzorce za nadaljnji pregled.
V laboratoriju pregleduje rastlinsko gradivo, primerja morfološke in anatomske lastnosti ter ugotavlja, kako na rast rastlin vplivajo okoljske razmere. Pri delu uporablja znanje ekologije, genetike, fiziologije rastlin in kemije.
Del njegovega dela so tudi urejanje podatkov o flori, določanje vrst in priprava strokovnih zapisov. Lahko sodeluje pri raziskavah rastlinskih združb, ureja herbarijske zbirke ali poučuje.
Delovne naloge
Načrtuje pregled rastlinstva
Botanik določi območje ali raziskovalno vprašanje, pregleda podatke o flori in pripravi potek terenskega ali laboratorijskega dela.
Zbira in preučuje gradivo
Na rastišču opazuje rastline, zabeleži njihove značilnosti in zbere primerne vzorce. Nato gradivo pregleda ter ga primerja z referenčnimi podatki.
Uredi ugotovitve in jih predstavi
Botanik določi rastlinske vrste, uredi zapise ter pripravi strokovno poročilo, zbirko podatkov ali razlago rezultatov za sodelavce in javnost.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno opazovanje rastlin
Pri določanju vrst so pomembne že majhne razlike v obliki, zgradbi in razvoju rastlin.
- pozornost do podrobnosti
- dosledno beleženje opažanj
- potrpežljivost pri primerjanju vzorcev
Povezovanje naravoslovnega znanja
Za razlago rastlinstva je treba povezati taksonomijo z ekologijo, genetiko, fiziologijo in kemijo.
- analitično razmišljanje
- razumevanje bioloških procesov
- zmožnost razlage podatkov
Samostojno delo na terenu in v laboratoriju
Delo poteka med rastišči, laboratorijskimi pregledi in urejanjem strokovnih zapisov.
- samoiniciativnost
- organiziranost
- skrbno ravnanje z vzorci in okoljem
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za poklic botanika je običajna VI/2. stopnja izobrazbe, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni študij prve bolonjske stopnje. Osnovo daje študij biologije, ki je med drugim na voljo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru ter Univerzi v Novi Gorici. Dobra srednješolska podlaga so gimnazijski, naravovarstveni ali okoljevarstveni programi.
Pot do poklica
Naravoslovna podlaga v srednji šoli
Gimnazija, program naravovarstveni tehnik ali okoljevarstveni tehnik dajejo znanje biologije, kemije in okoljskih vsebin, ki pride prav pri nadaljnjem študiju.
Študij biologije
Za delo botanika je običajno zaključena prva bolonjska stopnja biologije ali primerljiv visokošolski program na VI/2. stopnji.
Terenske in raziskovalne izkušnje
Strokovno znanje dopolnjujejo vaje iz prepoznavanja rastlin, delo s herbarijskim gradivom, laboratorijske metode in sodelovanje pri raziskavah.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Stabilne, a omejene zaposlitvene možnosti
Poklic ima stabilne možnosti, vendar botanik v Sloveniji ni med deficitarnimi poklici. Začetna delovna mesta so pogosto vezana na posamezne raziskovalne projekte, razpise ali potrebe ustanov, zato je pri specializiranih delovnih mestih mogoče pričakovati konkurenco.
- Specializacija
Prednost bodo imela ožja botanična znanja
Pri zaposlovanju bodo koristile izkušnje z določanjem posameznih rastlinskih skupin, floristiko, rastlinsko ekologijo ali obdelavo herbarijskega gradiva. Splošna biološka izobrazba je pogosto izhodišče, ožja strokovna usmeritev pa lahko razlikuje med kandidati.
- Terensko raziskovanje
Delo bo še naprej vezano na rastno sezono
Tudi v prihodnje bo treba laboratorijsko in dokumentacijsko delo usklajevati s terenskimi popisi v obdobjih, ko so rastline prepoznavne. Poznavanje domače flore in zanesljivo beleženje najdb ostajata uporabna pri raziskavah rastlinstva.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejši karieri botanik pogosto več časa posveti analizi gradiva, pripravi poročil, urejanju zbirk in sodelovanju s strokovnjaki. Terensko delo je lahko napornejše zaradi hoje po razgibanem terenu in dela v različnih vremenskih razmerah.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je v poznejši karieri običajno vzdržno, če se fizično zahtevnejši del terenskega dela prilagodi laboratorijskemu, strokovnemu ali pedagoškemu delu.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Deloma sezonsko
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je zmerna. Največ je hoje, dela na prostem in prenašanja terenskega materiala. Delo zahteva tudi natančno opazovanje in analizo.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko izvedljiv pri laboratorijskem, dokumentacijskem ali pedagoškem delu. Manj primeren je pri terenskih popisih, ki so vezani na čas.
- Mentorstvo
- Mentorstvo in uvajanje mlajših sodelavcev sta mogoča pri raziskovalnem, laboratorijskem in izobraževalnem delu.