Plačni razpon
2200 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno osnovne mesečne bruto plače glede na plačne razrede javnega sektorja in delovno dobo, ne za individualno uradno plačo.
Vzgojitelj v dijaškem domu vodi vzgojno skupino in dijakom pomaga pri vsakdanjem življenju v domu ter usklajevanju šolskih obveznosti. Pripravlja dejavnosti, rešuje zaplete v skupini in sodeluje s starši, šolami ter sodelavci. Večino dela opravi v dijaškem domu, spremlja pa tudi dejavnosti na prostem in obiske prireditev.
2200 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno osnovne mesečne bruto plače glede na plačne razrede javnega sektorja in delovno dobo, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Za glavni del dela sta potrebni ustrezna visokošolska izobrazba in izpolnjeni pogoji za delo v vzgoji in izobraževanju. Študentsko delo je omejeno na podporne naloge.
Delo poteka izmensko in se prilagaja življenju dijakov v domu, zato vključuje tudi popoldansko delo.
Delo z vzgojno skupino, nadzor bivanja in dejavnosti večinoma potekajo v dijaškem domu ali na terenu.
Vzgojitelji v dijaških domovih so večinoma zaposleni pri javnih ali zasebnih izvajalcih domske dejavnosti.
Delo sledi šolskemu letu, zaposlitev v domu pa je običajno stalnejša in ni vezana na sezonske vrhunce.
Delo je tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno, vendar izmenski urnik in stalno delo z mladostniki lahko psihično obremenjujeta.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Vzgojitelj v dijaškem domu dela z dijaki, ki med šolanjem živijo v domu. Vodi vzgojno skupino, pripravi njen letni načrt in z dijaki vzpostavi dnevni ritem za učenje, prosti čas in skupno bivanje.
Dijake sprejme ob prihodu v dom, jim pomaga pri namestitvi in jih spremlja pri prilagajanju na življenje stran od doma. V individualnih pogovorih obravnava učne, medosebne in vzgojne težave. Pri resnejših vprašanjih dijaka poveže s svetovalno službo, šolo ali starši.
Organizira učne ure, interesne dejavnosti, izlete, oglede kulturnih dogodkov, tekmovanja in prireditve. Pri dejavnostih spremlja skupino, spodbuja sodelovanje in z dijaki ureja dogovore o pravilih bivanja ter uporabi skupnih prostorov.
Delo vključuje tudi vodenje pedagoške dokumentacije, pripravo zapisov in dogovarjanje s sodelavci. Ker dijaki v domu živijo ves dan, vzgojitelj dela izmensko in se odziva tudi ob nepričakovanih konfliktih ali stiskah.
Vzgojitelj ob začetku obdobja sprejme dijake, jim pomaga pri namestitvi in pripravi načrt dela za vzgojno skupino. Z dijaki oblikuje dogovore o bivanju, učenju in uporabi skupnih prostorov.
Vzgojitelj vodi učne ure in interesne dejavnosti, spremlja skupino na izletih ali prireditvah ter opravlja individualne pogovore. Ob konfliktu zbere informacije, umiri pogovor in pomaga doseči izvedljiv dogovor.
Po dejavnostih zapiše pedagoška opažanja, uredi dokumentacijo in se dogovori s sodelavci, starši, skrbniki ter šolo. Pri zahtevnejših stiskah dijaka v obravnavo vključi ustrezno svetovalno podporo.
Vzgojitelj gradi jasen in spoštljiv odnos, v katerem dijak lahko govori o šolskih, odnosnih ali osebnih težavah.
Skupino usmerja pri dogovorih, sodelovanju in reševanju trenj, pri tem pa upošteva tudi položaj posameznega dijaka.
Na podlagi opažanj presodi, kdaj zadošča pogovor v skupini in kdaj je treba vključiti starše, šolo ali svetovalne delavce.
VI/2. stopnja
Za delo je potrebna ustrezna visokošolska izobrazba na ravni VI/2. stopnje oziroma univerzitetna pedagoško-andragoška izobrazba. Pogosta pot je študij na pedagoški fakulteti, vendar to ni edina možnost. Za samostojno delo v vzgoji in izobraževanju je potreben tudi strokovni izpit s tega področja.
Osnova je ustrezna izobrazba na ravni VI/2. stopnje oziroma univerzitetna pedagoško-andragoška izobrazba. Pogosta izobraževalna pot je študij pedagoških smeri.
Za samostojno delo v vzgojno-izobraževalnem okolju je potreben strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja ter poznavanje pedagoškega dela z mladostniki.
Izkušnje se pridobivajo z vodenjem vzgojne skupine, sodelovanjem pri domskih dejavnostih, pogovori z dijaki in usklajevanjem s šolo ter starši.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Možnosti za zaposlitev so ocenjene kot rastoče, vendar dijaških domov ni veliko in posamezen razpis ponuja omejeno število mest. Zaposlitve se pojavljajo ob potrebah domov, menjavah kadra in širitvi programov, ne nujno enakomerno po vsej Sloveniji.
Za vstop ostajata potrebni ustrezna visokošolska in pedagoško-andragoška izobrazba ter izpolnjevanje pogojev za delo v vzgoji in izobraževanju. Delodajalci pri kandidatih posebej preverjajo, ali znajo samostojno voditi skupino mladostnikov.
Delo v domu bo verjetno zahtevalo tesnejše usklajevanje z razredniki, šolskimi svetovalnimi službami, starši in zunanjimi strokovnjaki, kadar dijak potrebuje več podpore. Vzgojitelj pri takih primerih povezuje opažanja iz bivanja v domu z dogovorjenimi oblikami pomoči.
Tudi v poznejšem obdobju kariere delo temelji na neposrednem stiku z dijaki, vodenju skupine in popoldanskih izmenah. Izkušnje pridejo posebej do izraza pri reševanju sporov, pogovorih z dijaki in uvajanju novih sodelavcev.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno, vendar izmenski urnik in stalno delo z mladostniki lahko psihično obremenjujeta.