Vzgojitelj v dijaškem domu: naslovna fotografija poklica

Vzgoja in izobraževanje

Vzgojitelj v dijaškem domu

Vzgojitelj v dijaškem domu vodi vzgojno skupino in dijakom pomaga pri vsakdanjem življenju v domu ter usklajevanju šolskih obveznosti. Pripravlja dejavnosti, rešuje zaplete v skupini in sodeluje s starši, šolami ter sodelavci. Večino dela opravi v dijaškem domu, spremlja pa tudi dejavnosti na prostem in obiske prireditev.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Za glavni del dela sta potrebni ustrezna visokošolska izobrazba in izpolnjeni pogoji za delo v vzgoji in izobraževanju. Študentsko delo je omejeno na podporne naloge.

Urnik

Nereden urnik

Delo poteka izmensko in se prilagaja življenju dijakov v domu, zato vključuje tudi popoldansko delo.

Delo od doma

Na lokaciji

Delo z vzgojno skupino, nadzor bivanja in dejavnosti večinoma potekajo v dijaškem domu ali na terenu.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Vzgojitelji v dijaških domovih so večinoma zaposleni pri javnih ali zasebnih izvajalcih domske dejavnosti.

Sezonsko delo

Vse leto

Delo sledi šolskemu letu, zaposlitev v domu pa je običajno stalnejša in ni vezana na sezonske vrhunce.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je tudi pozneje v karieri večinoma vzdržno, vendar izmenski urnik in stalno delo z mladostniki lahko psihično obremenjujeta.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela vzgojitelj v dijaškem domu

Vzgojitelj v dijaškem domu dela z dijaki, ki med šolanjem živijo v domu. Vodi vzgojno skupino, pripravi njen letni načrt in z dijaki vzpostavi dnevni ritem za učenje, prosti čas in skupno bivanje.

Dijake sprejme ob prihodu v dom, jim pomaga pri namestitvi in jih spremlja pri prilagajanju na življenje stran od doma. V individualnih pogovorih obravnava učne, medosebne in vzgojne težave. Pri resnejših vprašanjih dijaka poveže s svetovalno službo, šolo ali starši.

Organizira učne ure, interesne dejavnosti, izlete, oglede kulturnih dogodkov, tekmovanja in prireditve. Pri dejavnostih spremlja skupino, spodbuja sodelovanje in z dijaki ureja dogovore o pravilih bivanja ter uporabi skupnih prostorov.

Delo vključuje tudi vodenje pedagoške dokumentacije, pripravo zapisov in dogovarjanje s sodelavci. Ker dijaki v domu živijo ves dan, vzgojitelj dela izmensko in se odziva tudi ob nepričakovanih konfliktih ali stiskah.

Delovne naloge

Sprejem dijakov in načrtovanje skupine

Vzgojitelj ob začetku obdobja sprejme dijake, jim pomaga pri namestitvi in pripravi načrt dela za vzgojno skupino. Z dijaki oblikuje dogovore o bivanju, učenju in uporabi skupnih prostorov.

Vodenje dejavnosti in pogovorov

Vzgojitelj vodi učne ure in interesne dejavnosti, spremlja skupino na izletih ali prireditvah ter opravlja individualne pogovore. Ob konfliktu zbere informacije, umiri pogovor in pomaga doseči izvedljiv dogovor.

Usklajevanje in dokumentacija

Po dejavnostih zapiše pedagoška opažanja, uredi dokumentacijo in se dogovori s sodelavci, starši, skrbniki ter šolo. Pri zahtevnejših stiskah dijaka v obravnavo vključi ustrezno svetovalno podporo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Vzpostavljanje zaupanja z dijaki

Vzgojitelj gradi jasen in spoštljiv odnos, v katerem dijak lahko govori o šolskih, odnosnih ali osebnih težavah.

  • mirna in dosledna komunikacija
  • spoštovanje dijakove zasebnosti
  • postavljanje razumljivih meja

Vodenje skupine pri skupnem bivanju

Skupino usmerja pri dogovorih, sodelovanju in reševanju trenj, pri tem pa upošteva tudi položaj posameznega dijaka.

  • organiziranje skupinskih dejavnosti
  • posredovanje v sporih
  • spremljanje odnosov v skupini

Pedagoška presoja in sodelovanje

Na podlagi opažanj presodi, kdaj zadošča pogovor v skupini in kdaj je treba vključiti starše, šolo ali svetovalne delavce.

  • poznavanje pedagogike in didaktike
  • zbiranje in vrednotenje opažanj
  • usklajevanje z drugimi strokovnimi delavci

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za delo je potrebna ustrezna visokošolska izobrazba na ravni VI/2. stopnje oziroma univerzitetna pedagoško-andragoška izobrazba. Pogosta pot je študij na pedagoški fakulteti, vendar to ni edina možnost. Za samostojno delo v vzgoji in izobraževanju je potreben tudi strokovni izpit s tega področja.

Pot do poklica

  1. Ustrezna visokošolska izobrazba

    Osnova je ustrezna izobrazba na ravni VI/2. stopnje oziroma univerzitetna pedagoško-andragoška izobrazba. Pogosta izobraževalna pot je študij pedagoških smeri.

  2. Strokovna usposobljenost za vzgojo in izobraževanje

    Za samostojno delo v vzgojno-izobraževalnem okolju je potreben strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja ter poznavanje pedagoškega dela z mladostniki.

  3. Delo v domskem okolju

    Izkušnje se pridobivajo z vodenjem vzgojne skupine, sodelovanjem pri domskih dejavnostih, pogovori z dijaki in usklajevanjem s šolo ter starši.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

Tudi v poznejšem obdobju kariere delo temelji na neposrednem stiku z dijaki, vodenju skupine in popoldanskih izmenah. Izkušnje pridejo posebej do izraza pri reševanju sporov, pogovorih z dijaki in uvajanju novih sodelavcev.

Urnik
Nereden urnik
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizična obremenitev je običajno zmerna. Večjo obremenitev pomenijo izmenski ritem, odgovornost za skupino in zahtevni pogovori z dijaki.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko mogoč po dogovoru z delodajalcem, vendar mora dom tudi tako zagotoviti prisotnost zaposlenih v času, ko so dijaki v domu.
Mentorstvo
Mentorstvo novim vzgojiteljem, pripravnikom ali študentom pedagoških smeri je lahko v domskem okolju del razširjenega dela.