Plačni razpon
2600 €5500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno mesečno bruto oceno po nazivih in izkušnjah, ne za uradno individualno plačo.
Visokošolski učitelj poučuje študente na fakultetah, akademijah in drugih visokošolskih zavodih. Pripravlja predavanja, seminarje in vaje, preverja znanje ter ocenjuje študijske dosežke. Ob poučevanju dela tudi na svojem strokovnem, znanstvenem ali umetniškem področju.
2600 €5500 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno mesečno bruto oceno po nazivih in izkušnjah, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Za samostojno poučevanje na visokošolski ravni so potrebni izvolitev v naziv, predpisana izobrazba in dosežki. Študentsko delo zato ni običajna vstopna pot.
Delo je deloma vezano na urnik predavanj, vaj in izpitnih rokov. Priprava gradiv, raziskovanje in mentorstvo imajo običajno več časovne prilagodljivosti.
Predavanja lahko pripravlja, naloge ocenjuje in strokovna besedila piše na daljavo. Pouk in neposreden stik s študenti sta večinoma vezana na visokošolski zavod.
Visokošolski učitelj je v Sloveniji najpogosteje zaposlen na univerzi, fakulteti, akademiji ali drugem visokošolskem zavodu.
Obseg dela se spreminja med semestri in izpitnimi obdobji, vendar zaposlitev ni sezonska.
Delo je lahko tudi pozneje v karieri dobro vzdržno, saj prevladujeta intelektualno in pedagoško delo. Večjo obremenitev lahko prinesejo roki, ocenjevanje in raziskovalne obveznosti.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Visokošolski učitelj vodi predmete na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Za posamezen predmet pripravi učni načrt in gradiva, razlago pa poveže s primeri, raziskavami ali strokovno prakso svojega področja.
Na predavanjih, seminarjih in vajah razlaga snov, vodi razprave ter usmerja študente pri samostojnem delu. V laboratoriju ali na terenu spremlja vaje in po potrebi pojasni pravila varnega dela.
V govorilnih urah odgovarja na vprašanja študentov ter mentorira seminarske, diplomske in magistrske naloge. Bere osnutke, daje pripombe in spremlja napredovanje raziskovalnega ali strokovnega dela.
Pripravlja izpitne naloge, sodeluje pri izpitnih rokih in ocenjuje dosežke študentov. Svoje znanje ohranja in nadgrajuje z branjem strokovne literature, sodelovanjem s kolegi ter znanstvenim, strokovnim ali umetniškim delom.
Pregleda učni načrt, izbere aktualne vire ter pripravi predstavitve, naloge in drugo gradivo za predavanja, seminarje ali vaje.
Na srečanjih razlaga snov, vodi razpravo, odgovarja na vprašanja in usmerja študenta pri seminarski, diplomski, magistrski ali raziskovalni nalogi.
Pripravi preverjanje znanja, oceni izdelke in izpite ter spremlja strokovno literaturo in delo kolegov na svojem področju.
Pozna teorijo, aktualna strokovna vprašanja in načine dela v svoji disciplini.
Snov razloži razumljivo in študenta usmerja od začetnega vprašanja do samostojnega izdelka.
Pri delu sodeluje s kolegi, študenti in strokovnjaki s svojega področja.
II. stopnja
Vhodni podatek navaja II. stopnjo KS, to je osnovnošolsko izobrazbo, vendar za naziv visokošolskega učitelja potrebujete višjo stopnjo izobrazbe. Pogoji niso enaki za vse nazive. Profesor in docent potrebujeta doktorat znanosti. V umetniških disciplinah sta potrebna najmanj študij druge stopnje in priznano umetniško delo. Višji predavatelj potrebuje drugo stopnjo in strokovna dela, predavatelj ustrezen prvostopenjski program z najmanj 240 kreditnimi točkami ter uveljavljenost na področju. Lektor potrebuje univerzitetno jezikovno izobrazbo, prakso in delo v jezikovnem okolju.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Osnova je visokošolski študij discipline, ki jo bo oseba pozneje poučevala, na primer naravoslovja, prava, tehnike, jezikov, umetnosti ali družboslovja.
Pot vključuje raziskovalno, strokovno ali umetniško delo, objave, projekte, praktične izkušnje in pri nekaterih nazivih tudi delo v tujem jezikovnem okolju.
Visokošolski zavod osebo ob izpolnjenih pogojih izvoli v ustrezen naziv, na primer predavatelj, višji predavatelj, docent, profesor ali lektor.
Perspektiva poklica je ocenjena kot rastoča, vendar poklic ni opredeljen kot deficitaren. Delovna mesta so odvisna od razpisov visokošolskih zavodov, področja študija in dokazljivih dosežkov kandidata.
Za posamezni naziv je potrebna različna kombinacija izobrazbe, prakse ter znanstvenih, strokovnih ali umetniških del. Kandidati usposobljenost dokazujejo z delom na področju, ki ga želijo poučevati.
Visokošolski zavodi potrebujejo učitelje, ki ob izvedbi predmeta sodelujejo tudi pri razvoju discipline. Na nekaterih področjih so praktične izkušnje, sodelovanje s stroko ali umetniško ustvarjanje pomemben del poklicne poti.
V poznejšem obdobju kariere visokošolski učitelj pogosto združuje predavanja, mentorstvo ter strokovno ali raziskovalno delo. Fizične obremenitve je navadno malo, tempo pa narekujejo pedagoški urnik, izpitna obdobja in obseg projektov.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je lahko tudi pozneje v karieri dobro vzdržno, saj prevladujeta intelektualno in pedagoško delo. Večjo obremenitev lahko prinesejo roki, ocenjevanje in raziskovalne obveznosti.