Športnik: naslovna fotografija poklica

Šport in rekreacija

Športnik

Športnik se pripravlja na tekmovanja v izbrani športni panogi. Nastopa samostojno ali v ekipi ter sodeluje s trenerjem in zdravstvenim osebjem. Dela na športnih objektih, na prostem, na tekmovališčih in pogosto potuje.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Stabilno povpraševanje

Povpraševanje je stabilno v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Plačano tekmovalno delo med šolanjem je omejeno. Odvisno je od športne panoge, kluba in doseženega tekmovalnega nivoja.

Urnik

Nereden urnik

Urnik je pogosto nepredvidljiv. Vključuje zgodnje treninge, vikende, tekmovanja in potovanja.

Delo od doma

Na lokaciji

Treningi, nastopi ter sodelovanje z ekipo ali trenerjem skoraj vedno potekajo na športnih prizoriščih.

Oblika dela

Mešano

Športnik lahko nastopa za klub ali drugo organizacijo. Pri individualnih panogah so pogoste tudi pogodbe, sponzorstva in samostojno urejanje kariere.

Sezonsko delo

Deloma sezonsko

Tekmovalni koledar in največje obremenitve so vezani na sezono izbrane športne panoge, trening pa poteka tudi zunaj nje.

Psihofizična obremenitev

Visoka

Zaradi velikih fizičnih obremenitev, poškodb in tekmovalnega pritiska je delo v poznejšem obdobju kariere le omejeno vzdržno.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela športnik

Športnik trenira v dvoranah, na igriščih, v bazenih, na smučiščih ali drugih tekmovališčih. Nastopa na domačih in mednarodnih prireditvah. Vadbo v svoji panogi dopolnjuje z vajami za moč, vzdržljivost, gibljivost in tehniko.

Trenerju pove, kako se počuti in kako ocenjuje svojo pripravljenost. Skupaj prilagajata trening in taktiko za nastop. V ekipnem športu mora svojo igro uskladiti z drugimi člani ekipe, v individualnem pa se osredotoča na izvedbo in rezultat.

Po zahtevnih treningih in tekmovanjih poskrbi za regeneracijo. Pri preprečevanju in zdravljenju poškodb sodeluje s fizioterapevtom. Spremlja odziv telesa na obremenitve, ker preutrujenost poveča možnost poškodb in slabšega nastopa.

K delu sodijo tudi poti na tekmovanja, obveznosti do kluba, zveze, sponzorjev ali medijev. Svoj ritem prilagaja pripravam in tekmovalni sezoni. Treningi so pogosto zgodaj zjutraj, ob koncih tedna in ob praznikih.

Delovne naloge

Načrtuje pripravo na nastop

Športnik s trenerjem pregleda tekmovalni koledar, oceni trenutno pripravljenost in uskladi trening tehnike, kondicije ter taktike.

Izvede trening in spremlja odziv

Na treningu ponavlja gibe in tekmovalne situacije, beleži napredek ter trenerju ali fizioterapevtu pove za bolečine, utrujenost in omejitve.

Nastopi in se regenerira

Na tekmovanju izvede pripravljeno strategijo. Po nastopu pregleda izvedbo in prilagodi regeneracijo pred naslednjim treningom ali tekmo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Ohranjanje tekmovalne pripravljenosti

Tekmovalna uspešnost zahteva redno delo skozi daljše obdobje in dobro okrevanje po obremenitvah.

  • visoka fizična vzdržljivost
  • doslednost pri vadbi
  • poznavanje odziva lastnega telesa

Obvladovanje tekmovalnega pritiska

Za nastop sta potrebni zbranost in mirnost tudi ob rezultatskih pričakovanjih, napakah ter neposredni primerjavi s tekmeci.

  • čustvena stabilnost
  • osredotočenost med nastopom
  • sposobnost analize napak

Sodelovanje s strokovno ekipo

Športnik pripravo usklajuje s trenerjem, fizioterapevtom in v ekipnih panogah tudi z drugimi igralci.

  • jasna komunikacija
  • sprejemanje povratnih informacij
  • odgovornost do ekipe

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za športnika je predvidena VI/2. stopnja, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve stopnje. Fakulteta za šport daje strokovno podlago za delo v športu, vendar uspešna tekmovalna pot ni vezana na eno samo študijsko smer. Za razvoj so pomembni dolgotrajen trening, tekmovalne izkušnje in dosežki v izbrani panogi.

Pot do poklica

  1. Razvoj v izbrani panogi

    Pot se običajno začne z rednim treningom v klubu, športnem društvu ali drugem organiziranem okolju. Tam športnik razvija tehniko in tekmovalne navade.

  2. Tekmovalne izkušnje in napredovanje

    Nastopi na tekmovanjih pokažejo, kako se športnik primerja z drugimi tekmovalci. Lahko vodijo v zahtevnejše kategorije, reprezentančne programe ali pogodbo s klubom.

  3. Strokovna športna izobrazba

    Visokošolski študij prve stopnje, tudi na Fakulteti za šport, lahko razširi strokovno znanje in odpre poti v trenersko, organizacijsko ali drugo športno delo.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

Tekmovalni nastopi pozneje v karieri pogosto zahtevajo bolj natančno usklajevanje treninga, regeneracije in nastopov. Izkušeni športnik lahko več časa nameni strokovnemu vodenju, analizi igre ali delu z mlajšimi, vendar je to odvisno od panoge in dosežkov.

Urnik
Nereden urnik
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Deloma sezonsko
Obremenitev
Velike fizične obremenitve, ponavljajoči se napori in tveganje za poškodbe lahko omejijo nadaljevanje vrhunskega tekmovanja.
Skrajšan delovnik
Delni delovnik ni značilen, saj priprave in tekmovalni koledar določajo obseg dela ne glede na običajni delovni čas.
Mentorstvo
Mentorsko delo z mlajšimi je mogoče v klubih, športnih šolah in pri uvajanju v tekmovalno okolje.