Plačni razpon
1850 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za ocenjeni mesečni bruto razpon športnega psihologa, ne za uradno individualno plačo.
Psiholog v športu
Psiholog v športu pomaga športnikom pri duševnih obremenitvah, motivaciji in odzivih med treningi in tekmovanji. Sodeluje tudi s trenerji, učitelji in drugimi, ki so vpeti v športnikovo okolje. Zaposlen je lahko v zasebni praksi, športnem klubu, zvezi, šoli ali pri raziskovalnem projektu.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko pomaga pri administrativnih ali raziskovalnih nalogah. Za samostojno psihološko obravnavo je potrebna strokovna usposobljenost.
Urnik
Izmensko
Srečanja so pogosto v običajnem delovnem času. Ob treningih in tekmovanjih lahko potekajo tudi popoldne ali ob koncih tedna.
Delo od doma
Na lokaciji
Na daljavo lahko potekajo posamezna svetovanja in priprava dokumentacije. Osebna srečanja ter delo ob športnih dejavnostih pa so še vedno pogosta.
Oblika dela
Mešano
Psiholog v športu lahko dela v rednem delovnem razmerju pri organizaciji, v zasebni svetovalni praksi ali pogodbeno sodeluje s klubi.
Sezonsko delo
Vse leto
V tekmovalnih obdobjih, na pripravah in pred pomembnimi nastopi posamezne panoge je dela lahko več.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, ker ni fizično zahtevno. Zahteva pa zbrano poslušanje in čustveno stabilnost.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela psiholog v športu
Psiholog v športu dela v športnih okoljih in svetovalnicah. S športnikom obravnava zbranost, tekmovalno napetost, motivacijo ter odzive po neuspehu ali poškodbi. Pri tem upošteva značilnosti panoge, treninga in tekmovalnega ritma.
Pri individualnem delu ugotavlja, kaj vpliva na športnikovo počutje in nastop. Pomaga mu pri obvladovanju pritiska, postavljanju dosegljivih ciljev in ohranjanju osredotočenosti pred pomembnimi nastopi.
S trenerjem, učiteljem ali starši lahko obravnava vpliv komunikacije, pričakovanj in odnosov v ekipi na športnika. Za skupine vodi predavanja ali delavnice o sodelovanju, motivaciji, psihološki pripravi in odzivih v stresnih situacijah.
Delo zajema tudi zapisovanje ugotovitev, pripravo psiholoških mnenj in pregled podatkov o športniku. Del srečanj poteka v kabinetu, del pa med treningi, pripravami ali tekmovanji, zato se urnik prilagaja športnemu koledarju.
Delovne naloge
Uvodna obravnava športnika
S športnikom se pogovori o treningu, tekmovalnih okoliščinah, počutju in težavah, ki vplivajo na nastop. Dogovorita se tudi o ciljih obravnave in načinu sodelovanja.
Priprava psihološke podpore
Na podlagi pogovorov, opažanj in razpoložljivih podatkov pripravi pristop za delo z motivacijo, zbranostjo, tremo ali odzivom na poraz. Po potrebi strokovna izhodišča uskladi s trenerjem ali drugimi sodelujočimi.
Spremljanje napredka in zapis ugotovitev
Po srečanju preveri športnikove odzive, prilagodi teme naslednjih pogovorov in pripravi strokovne zapise. Če sodeluje z ekipo, v mejah zaupnosti povzame dogovorjene usmeritve.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Poslušanje in jasen strokovni pogovor
Obravnava temelji na zaupanju. Psiholog v športu mora pozorno poslušati in ugotovitve razložiti razumljivo.
- jasno ustno in pisno izražanje
- postavljanje ustreznih vprašanj
- spoštljiva komunikacija z različnimi sogovorniki
Ohranjanje profesionalne distance
Ob zahtevnih športnikovih izkušnjah ostane sočuten, vendar njegove stiske ne prevzema nase.
- čustvena stabilnost
- varovanje zaupnosti
- mirno odzivanje ob močnih čustvih
Poznavanje športnega okolja
Psihološke vsebine povezuje s konkretnimi zahtevami panoge, ritmom treningov in tekmovalnimi okoliščinami.
- razumevanje motivacije v športu
- poznavanje skupinske dinamike
- prilagajanje pristopa posamezni panogi
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo je predviden študij psihologije na VI/2. stopnji, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Strokovno znanje se dopolnjuje s funkcionalnim izobraževanjem iz psihologije športa, ki ga izvajajo strokovna društva, oddelki za psihologijo ali Fakulteta za šport. Doktorski študij omogoča podrobnejšo raziskovalno usmeritev, ni pa naveden kot osnovni pogoj za vstop v poklic.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko splošno znanje in je običajna podlaga za nadaljevanje študija psihologije.
Študij psihologije
Strokovna pot temelji na študiju psihologije na VI/2. stopnji. Študent pridobi znanje o psihološki obravnavi, razvoju, raziskovanju in strokovni presoji.
Usmeritev v športno psihologijo
Znanje dopolni s funkcionalnim izobraževanjem iz psihologije športa in izkušnjami v športnem okolju, na primer pri klubih, zvezah ali projektih.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča, vendar specializirana niša
Možnosti za delo se povečujejo, vendar poklic ni deficitaren. Ljudje, ki vstopajo na to področje, bodo delo iskali v športnih klubih, zvezah, zasebnih praksah, šolah in pri projektnih sodelovanjih. Kombiniranje oblik dela bo zato ostalo pogosto.
- Strokovna usmeritev
Več razlik med rekreativnim in tekmovalnim športom
Delodajalci in naročniki bodo pogosteje iskali poznavanje konkretnega okolja, od mladinskega in ekipnega športa do individualnih disciplin ter vrhunskega tekmovanja. Splošno psihološko znanje bo treba prilagoditi okoliščinam izbrane športne panoge.
- Sodelovanje v športnih ekipah
Širše delo z ljudmi ob športniku
Poleg individualnega svetovanja bo več sodelovanja s trenerji, starši, učitelji in vodstvi klubov pri temah, kot so komunikacija, pritisk rezultatov in podpora mladim športnikom. To pomeni več usklajevanja med različnimi vlogami v športnem okolju.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere lahko psiholog v športu več dela posveti individualnemu svetovanju, superviziji primerov, predavanjem in sodelovanju s strokovnimi ekipami. Največ obremenitve prinašajo zahtevni pogovori in usklajevanje s tekmovalnimi urniki.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno, ker ni fizično zahtevno. Zahteva pa zbrano poslušanje in čustveno stabilnost.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je večinoma nizka. Psihična je lahko večja pri obravnavi stisk, visokih pričakovanj in čustveno zahtevnih izkušenj športnikov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je bolj izvedljiv v svetovalni praksi ali pri delu po dogovorjenih terminih. Manj predvidljiv je pri spremljanju ekip na tekmovanjih.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče pri uvajanju mlajših sodelavcev, vodenju študentske prakse ter predavanjih za trenerje in športne strokovne ekipe.