Športni trener: naslovna fotografija poklica

Šport in rekreacija

Športni trener

Športni trener vodi treninge posameznikov ali skupin ter spremlja njihov napredek. Pripravlja vadbene programe, uči pravilno tehniko in prilagaja obremenitve. Dela v športnih klubih, društvih, šolah, dvoranah, na igriščih in drugih športnih objektih.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Med študijem so na voljo pomožna dela pri vadbah, taborih in organizaciji športnih aktivnosti. Za samostojno vodenje so potrebna ustrezna znanja.

Urnik

Nereden urnik

Urnik je pogosto vezan na popoldanske treninge, tekmovanja in delo ob koncih tedna.

Delo od doma

Na lokaciji

Večina dela poteka na športnih površinah. Doma trener večinoma pripravlja programe in ureja evidence.

Oblika dela

Mešano

Športni trener je lahko zaposlen v klubu, društvu ali ustanovi. Del dela poteka tudi po pogodbah ali kot samostojna storitev.

Sezonsko delo

Vse leto

Obseg dela se spreminja s tekmovalnimi sezonami, pripravami, tabori in programi vadbe na prostem.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je pozneje v karieri lahko dobro obvladljivo, če trener manj pogosto prikazuje vaje, več pa se ukvarja z načrtovanjem, vodenjem in mentorstvom.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela športni trener

Športni trener v klubu, društvu ali drugem športnem okolju načrtuje in vodi vadbo za športnike različnih starosti in ravni znanja. Pred začetkom obdobja preveri njihovo pripravljenost, določi cilje in pripravi program treningov glede na športno panogo ter tekmovalni koledar.

Med treningom razloži vaje, pokaže izvedbo in opazuje gibanje posameznika ali skupine. Popravlja tehnične napake, uravnava intenzivnost vadbe in prilagodi naloge, če opazi utrujenost, napredek ali razlike v pripravljenosti športnikov.

Po vadbi zapiše potek treninga, primerja dosežke z zastavljenimi cilji in pripravi naslednje vadbene enote. Pri tekmovalnem športu spremlja pripravo na nastope, usklajuje termine z ekipo ter opravi del administrativnih in organizacijskih nalog.

Delo pogosto poteka stoje in v gibanju, v dvorani ali na prostem. Trenerji pogosto delajo popoldne in ob koncih tedna, ko potekajo treningi in tekmovanja.

Delovne naloge

Načrtuje vadbeno obdobje

Trener preveri pripravljenost skupine ali posameznika, določi cilje in razporedi vsebine treningov glede na starost, znanje ter tekmovalni načrt.

Vodi trening in usmerja izvedbo

Na vadbi razloži vaje, pokaže zahtevnejše gibe, opazuje izvedbo ter sproti popravi tehniko ali prilagodi obremenitev.

Spremlja napredek

Po treningu zapiše potek dela, preveri odziv športnikov in na podlagi opažanj spremeni naslednji program ali pripravo na tekmovanje.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Poznavanje športne panoge

Trener uporablja strokovno znanje o vadbi in pozna pravila, tehniko ter zahteve izbranega športa.

  • teoretično znanje o treningu in gibanju
  • praktične izkušnje v športni panogi
  • sposobnost opazovanja izvedbe gibov

Jasno vodenje skupine

Delo zahteva razumljivo razlago, postavljanje mej in prilagajanje komunikacije starosti ter znanju športnikov.

  • jasna ustna razlaga
  • doslednost pri vodenju
  • mirno odzivanje v zahtevnih situacijah

Samostojno načrtovanje vadbe

Trener mora cilje, časovne omejitve in odzive športnikov povezati v izvedljiv program treninga.

  • organiziranost
  • samoiniciativnost
  • sposobnost prilagajanja načrta

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za poklic je predvidena VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje s področja športa in treniranja. Osrednja izobraževalna pot je Fakulteta za šport v Ljubljani, kjer študent pridobi širše znanje o športu in trenerska znanja za posamezno področje. Gimnazija je eno od možnih srednješolskih izhodišč za nadaljevanje študija, ni pa edina pot do visokošolskega programa.

Pot do poklica

  1. Srednješolska podlaga

    Gimnazija je eno od možnih izhodišč, saj omogoča nadaljevanje študija na visokošolski ravni. Koristne so tudi redne športne izkušnje in poznavanje izbrane panoge.

  2. Visokošolski študij športa

    Osrednja pot vodi do VI/2. stopnje na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve stopnje s področja športa in treniranja, med drugim na Fakulteti za šport v Ljubljani.

  3. Praktično delo v panogi

    Trenerske izkušnje se pridobivajo z delom pri vadbenih skupinah, spremljanjem treningov in spoznavanjem tekmovalnega okolja izbranega športa.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere športni trener pogosto več časa posveti načrtovanju treningov, spremljanju izvedbe in usmerjanju drugih trenerjev. Popoldanski termini, tekmovanja in delo na prostem so lahko še vedno naporni, vendar lahko trener zmanjša obseg prikazovanja vaj.

Urnik
Nereden urnik
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Delo je fizično zahtevno zaradi hoje, stanja, gibanja in prikazovanja tehnik. Psihično je zahtevno zaradi odgovornosti za skupino in potek treninga.
Skrajšan delovnik
Delni delovnik je v klubih, društvih in pri vodenju posameznih vadbenih skupin lahko mogoč, vendar so termini pogosto popoldne.
Mentorstvo
Izkušen športni trener lahko uvaja mlajše trenerje, sodeluje pri pripravi programov in spremlja njihovo delo na treningih.