Plačni razpon
1300 €2100 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na panogo in izkušnje, ne za uradno individualno plačo.
Ribogojec goji sladkovodne ali morske ribe za prehrano in športni ribolov. Skrbi za zarod, spremlja kakovost vode in rast rib. Dela v ribnikih, bazenih, ob jezerih, rekah ali morju.
1300 €2100 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na panogo in izkušnje, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Občasno delo je mogoče pri hranjenju, čiščenju in sezonskih opravilih. Poteka na lokaciji in zahteva osnovno praktično znanje.
Delovni čas je pogosto celodneven in je odvisen od oskrbe rib, vremena ter stanja vode.
Delo poteka v ribogojnih objektih, bazenih, ribnikih ali ob vodi, zato delo od doma ni značilno.
Ribogojec je lahko zaposlen pri ribogojcu ali upravljavcu gojitvenih površin. Dela lahko tudi v okviru lastne dejavnosti.
Obseg dela se spreminja z letnim časom, rastjo rib, temperaturo vode in preselitvami zaroda.
Delo je v poznejšem obdobju kariere manj primerno zaradi fizičnih opravil ob vodi, dela na prostem in neenakomernega urnika.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Ribogojec v ribogojnici, ribniku ali ob drugih vodnih površinah vzreja ribe od iker oziroma zaroda do primerne velikosti. Mlade ribe najprej namesti v akvarije ali bazene, nato jih preseli v večje gojitvene površine ali naravno okolje.
Vsak dan preverja razmere v vodi, predvsem količino kisika in temperaturo. Opazuje zdravje in vedenje rib, jih hrani ročno ali s krmilno napravo ter ob spremembah poišče vzrok in prilagodi oskrbo.
Čisti bazene in akvarije, menja vodo ter odstranjuje nečistoče, ki lahko poslabšajo pogoje za rast rib. Skrbi tudi za opremo, naroča zarod ali krmo in po potrebi pomaga pri prevozu rib.
Delo je pogosto samostojno in poteka na prostem, tudi na odmaknjenih lokacijah ob vodi. Ribe potrebujejo reden nadzor, zato se delovni čas lahko prilagaja vremenu, sezoni in razmeram v gojitvi.
Ribogojec na začetku dela pregleda zarod in odrasle ribe, preveri njihovo stanje ter izmeri ali spremlja razmere v vodi. Posebej spremlja kisik, temperaturo ter morebitne znake okužb ali poškodb.
Ribe nahrani z ustrezno krmo, nato očisti bazene, akvarije ali druge gojitvene prostore. Po potrebi zamenja del vode in odstrani nečistoče, ki vplivajo na zdravje rib.
Po posameznem opravilu pripravi zarod za rast v večjih bazenih ali za preselitev v ribnik, reko oziroma jezero. Uredi opremo, preveri zalogo krme in načrtuje naslednja opravila v gojitvi.
Ribogojec mora pravočasno opaziti spremembe pri ribah in v njihovem okolju.
Pri delu vsak dan ravna z opremo, krmo, bazeni in gojitvenimi površinami.
Ribogojec razporeja opravila glede na razvoj rib in razmere v gojitvi.
V. stopnja
Za poklic ribogojca ni predpisana ena sama izobraževalna smer. Običajno ima srednješolsko izobrazbo V. stopnje s tehničnega, naravoslovnega ali sorodnega poklicnega področja. Znanje o gojenju rib, kakovosti vode in vzdrževanju gojitvenih prostorov pridobiva tudi pri delu.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Običajna podlaga je srednješolska izobrazba V. stopnje, zlasti s tehničnega, naravoslovnega ali sorodnega poklicnega področja.
Znanje se razvija pri delu z ribjim zarodom, hranjenju, čiščenju bazenov in spremljanju kakovosti vode.
Koristijo vozniški izpit, izkušnje s prevozom rib ter poznavanje varnega dela ob vodnih površinah in z delovno opremo.
Ker je perspektiva poklica ocenjena kot upadajoča in ne spada med deficitarne poklice, bo vstop na trg dela verjetno pomenil manj razpoložljivih delovnih mest in večjo vezanost na posamezne ribogojne lokacije.
Tisti, ki vstopajo v poklic, bodo potrebovali zanesljivo praktično znanje o kisiku, temperaturi, čistoči in preprečevanju okužb v gojitvenih sistemih. Spremembe kakovosti vode lahko hitro vplivajo na celoten zarod.
Delo bo tudi v prihodnje pogosto vključevalo oskrbo rib, vzdrževanje bazenov, urejanje opreme in pomoč pri prevozu. Prednost bodo imeli ljudje, ki znajo samostojno uskladiti praktična opravila čez dan.
V poznejšem obdobju kariere lahko ribogojec več časa namenja nadzoru gojitve, načrtovanju oskrbe in usklajevanju dela. Čiščenje, premikanje opreme in delo ob vodi pa ostajajo fizično zahtevni. Delovno okolje je pogosto oddaljeno od mest, urnik pa ni vedno enakomeren.
Psihofizična obremenitev
VisokaDelo je v poznejšem obdobju kariere manj primerno zaradi fizičnih opravil ob vodi, dela na prostem in neenakomernega urnika.