Plačni razpon
1300 €1900 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Zelenjavar prideluje zelenjavo, zelišča in druge vrtnarske rastline. Dela na njivah, v rastlinjakih, vrtnarijah in pri pridelovalcih zelenjave. Pridelek pripravi za prodajo in ga primerno skladišči.
1300 €1900 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →V vrtnarstvu je sezonsko delo pri sajenju, pletju, pobiranju, sortiranju in prodaji pridelkov razmeroma dostopno.
V času sajenja in spravila je delovnik pogosto daljši. Delo lahko poteka tudi ob vikendih in praznikih.
Večina dela poteka na njivah, v rastlinjakih, skladiščih ali prodajnih prostorih. Doma je mogoče urejati predvsem evidence in del načrtovanja.
Zelenjavar lahko dela v vrtnarskem podjetju ali pri kmetijskem pridelovalcu. Pogosto se delo opravlja tudi v samostojno vodeni vrtnariji.
Največ dela je spomladi ter pozno poleti in na začetku jeseni, ko potekajo sajenje, vzgoja in spravilo.
Delo v poznejšem obdobju kariere otežujejo pogosti fizični napori, pripogibanje, dvigovanje bremen in delo v zahtevnih vremenskih razmerah.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Zelenjavar na njivah, v rastlinjakih in vrtnarijah skrbi za pridelavo zelenjave od priprave tal do spravila. Setev in sajenje načrtuje glede na sezono, vreme in kolobarjenje, da se rastline na isti površini ustrezno menjavajo.
Med rastjo spremlja posevke, zaliva, dognojuje, zrači rastlinjake in utrjuje sadike. Prepoznava bolezni, škodljivce in plevel. Varstvo rastlin izvaja v skladu s predpisi in izbranim načinom pridelave, tudi ekološkim.
Razmnožuje rastline, presaja sadike, pri posameznih vrstah obrezuje rastline in jih pripravi za prodajo. Ob spravilu zelenjavo sortira, pakira v zabojčke ali drugo embalažo ter preverja pogoje skladiščenja.
Del dela je tudi prodaja sadik, zelišč in pridelkov neposredno kupcem ali drugim prodajalcem. Zelenjavar vodi evidence o opravljenem delu, uporabljenih sredstvih in pridelavi. Delo prilagaja poteku sezone.
Pred sezono zelenjavar razporedi pridelke po površinah, določi termine setve in sajenja ter upošteva kolobarjenje, razmere tal in predvideno prodajo.
Zaliva in dognojuje posevke, zrači rastlinjak, presaja sadike ter preverja pojav plevela, bolezni in škodljivcev.
Ko je pridelek zrel, ga pobere, razvrsti po kakovosti, zapakira, shrani v primernih razmerah in pripravi za prodajo kupcem ali trgovcem.
Delo zahteva, da zelenjavar pravočasno opazi spremembe pri posevkih in sadikah.
Pri gnojenju in varstvu rastlin so potrebni dosledni postopki in pravilni odmerki.
Prodaja pridelkov in sezonsko delo zahtevata jasen dogovor z različnimi ljudmi.
VI/1. stopnja
Strokovna znanja za delo zelenjavarja dajejo programi s področja hortikulture, med njimi program hortikulturni tehnik na srednji strokovni ali poklicno-tehniški poti. V podatkih je navedena VI/1. stopnja, višja strokovna izobrazba. Nadaljevanje študija agronomije ali sorodnih smeri razširi znanje o pridelavi in vodenju vrtnarske dejavnosti. Šolske poti niso edini način za začetek dela v pridelavi zelenjave.
Strokovno podlago dajejo srednješolski programi hortikulturne smeri, med njimi program hortikulturni tehnik v srednjem strokovnem ali poklicno-tehniškem izobraževanju.
Znanje se utrdi pri setvi, vzgoji sadik, oskrbi rastlin, spravilu in pripravi pridelkov v vrtnariji, rastlinjaku ali na kmetijskem gospodarstvu.
Višješolsko izobraževanje iz agronomije ali sorodnega področja poglobi znanje o pridelovalnih sistemih, ekonomiki in organizaciji vrtnarske dejavnosti.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Obeti za zelenjavarstvo v Sloveniji so stabilni. Vstopna mesta so povezana z vrtnarijami, pridelovalci zelenjave in kmetijskimi gospodarstvi. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato zaposlitev ni samoumevna.
Pri delu bodo pomembnejša znanja o ekološki, integrirani, konvencionalni in biodinamični pridelavi. Delodajalci in kupci bodo pridelke razlikovali tudi po načinu vzgoje. Poznavanje zahtev posameznega sistema je lahko koristno pri zaposlitvi in samostojni dejavnosti.
Posodobljeni rastlinjaki omogočajo pridelavo zunaj klasične sezone in zahtevajo boljše razumevanje zračenja, namakanja ter spremljanja rastnih razmer. Pri manjših pridelovalcih bo pogosta tudi neposredna prodaja sadik in pridelkov, pri kateri se strokovno znanje povezuje s komunikacijo s kupci.
V poznejšem obdobju kariere je delo zelenjavarja lažje vzdržno v rastlinjakih, pri načrtovanju pridelave, vodenju evidenc ali prodaji kot pri obsežnem ročnem delu na prostem. Sezonske konice in spremembe vremena pa ostajajo obremenjujoče.
Psihofizična obremenitev
VisokaDelo v poznejšem obdobju kariere otežujejo pogosti fizični napori, pripogibanje, dvigovanje bremen in delo v zahtevnih vremenskih razmerah.