Vzdrževalec rekreacijskih in športnih zelenih površin: naslovna fotografija poklica

Kmetijstvo in narava

Vzdrževalec rekreacijskih in športnih zelenih površin

Vzdrževalec rekreacijskih in športnih zelenih površin skrbi za trate, igrišča in njihovo okolico. Pripravi rastišče, seje travo, kosi ter spremlja stanje rastlin. Dela na športnih objektih, v parkih, rekreacijskih centrih in na drugih zunanjih zelenih površinah.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Stabilno povpraševanje

Povpraševanje je stabilno v panogi.

Izobrazba

Predvidena izobrazba za poklic vzdrževalca re…

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Pomoč pri košnji, urejanju okolice in sezonskih opravilih na zelenicah je lahko na voljo tudi prek študentskega dela.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka podnevi, urnik pa se prilagaja vremenu, rastni sezoni in času, ko površin ne uporabljajo obiskovalci.

Delo od doma

Na lokaciji

Delo skoraj v celoti poteka na športnih in rekreacijskih površinah, zato delo od doma ni značilno.

Oblika dela

Mešano

Vzdrževalec je pogosto zaposlen pri upravljavcu športnih objektov, občini, vrtnarskem podjetju ali izvajalcu urejanja okolice. Del dela lahko opravlja tudi pogodbeno.

Sezonsko delo

Sezonsko

Največ dela je v času rasti trave, setve, košnje in priprave površin. Pozimi je zunanjega dela pogosto manj.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je v poznejšem obdobju kariere zmerno vzdržno, vendar so redno delo na prostem, hoja in ravnanje s stroji fizično zahtevni.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela vzdrževalec rekreacijskih in športnih zelenih površin

Vzdrževalec rekreacijskih in športnih zelenih površin dela na igriščih, rekreacijskih območjih in urejenih zelenicah. Skrbi, da travna ruša ostane uporabna in urejena. Pregleduje tla, rast trave, poškodovane dele površine ter razmere, ki vplivajo na rast rastlin.

Pred urejanjem pripravi teren z zemeljskimi deli in ustreznimi substrati. Glede na rastišče izbere način setve, travno seme ali travno rušo. Poskrbi tudi za razmere, v katerih se trava lahko enakomerno ukorenini.

V rastni sezoni kosi, zaliva, gnoji in odstranjuje plevel, mah ter znake škodljivcev. Pri varstvu rastlin upošteva predpise o varovanju okolja in preveri, ali so uporabljeni materiali primerni za posamezno površino.

Delo večinoma poteka na prostem, tudi v različnih vremenskih razmerah. Vzdrževalec uporablja ročno vrtno orodje in specialne stroje. Pred delom pregleda naprave ter poskrbi, da so varne za uporabo.

Delovne naloge

Pregled površine in priprava dela

Vzdrževalec pregleda travo, tla, vlago in poškodbe na igrišču ali zelenici. Glede na stanje določi vrstni red košnje, zalivanja, dosejevanja in drugih posegov ter preveri delovanje opreme.

Urejanje trate in rastišča

Pripravi zemljo, poravna manjše neravnine, doseje redkejše dele trate in uredi robove površine. Glede na razmere na terenu uporabi primerne substrate, semena, gnojila ali travno rušo.

Nega, varstvo in zaključni pregled

Pokosi travo, nastavi namakanje ter odstrani plevel, mah in poškodovane rastline. Po delu očisti stroje in orodje, varno shrani materiale ter preveri, ali je površina primerna za uporabo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Poznavanje travne ruše in tal

Za delo mora razumeti razmere, v katerih trava kali, raste in se obnavlja.

  • Prepozna razlike med vrstami tal in njihovo vlažnostjo.
  • Razume, kako gnojila, substrati in travne mešanice vplivajo na rast.
  • Opazi znake plevela, mahu, škodljivcev ali poškodovane trate.

Varno delo z mehanizacijo

Stroji in naprave olajšajo urejanje večjih površin, vendar zahtevajo zbranost in tehnično spretnost.

  • Pozna osnovno delovanje kosilnic, sejalnikov in namakalnih naprav.
  • Pred uporabo preveri stanje stroja in zaščitne opreme.
  • Opremo uporablja po navodilih in varnostnih pravilih.

Vzdržljivost za delo na prostem

Večina opravil poteka na terenu, tempo pa določajo vreme, rast rastlin in uporaba površine.

  • Dela v spreminjajočih se vremenskih razmerah.
  • Natančno opravi tudi ponavljajoča se vzdrževalna dela.
  • Delo usklajuje z ekipami, ki uporabljajo športne ali rekreacijske površine.

Izobrazba

Zahtevana raven

Predvidena izobrazba za poklic vzdrže…

Poklic ni vezan na določeno stopnjo izobrazbe. Običajna strokovna podlaga je triletno poklicno izobraževanje, na primer program vrtnar ali soroden program s področja kmetijstva in urejanja zelenih površin. Koristna so znanja o tleh, rastlinah, setvi, namakanju in varni uporabi delovne mehanizacije.

Pot do poklica

  1. Strokovna podlaga v vrtnarstvu

    Triletno poklicno izobraževanje s področja vrtnarstva ali sorodnega kmetijskega področja daje osnovno znanje o rastlinah, tleh, gnojilih in postopkih dela na zelenih površinah.

  2. Praktične izkušnje na terenu

    Praksa pri vrtnarskem podjetju, upravljavcu športnih objektov ali izvajalcu urejanja okolice razvije spretnosti pri košnji, setvi, namakanju in pripravi rastišča.

  3. Usposobljenost za opremo in varstvo rastlin

    Za samostojno delo so potrebna znanja o varni uporabi strojev, pravilnem ravnanju z gnojili in sredstvi za varstvo rastlin ter okoljskih pravilih pri njihovi uporabi.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere sta delo na prostem in sezonski tempo še vedno izrazita. Fizično zahtevnejša opravila se lahko delno zamenjajo z nadzorom površin, načrtovanjem dela in usklajevanjem ekipe. Poklicno zavarovanje za to delo ni običajno.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Sezonsko
Obremenitev
Hoja po terenu, košnja, delo v vročini, mrazu ali dežju ter ravnanje z opremo so redne fizične obremenitve.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je mogoč predvsem pri večjih upravljavcih ali izvajalcih urejanja zelenih površin. Odvisen je od organizacije sezonskega dela.
Mentorstvo
Izkušen vzdrževalec lahko mlajše sodelavce uvaja v varno uporabo strojev, nego travne ruše in prepoznavanje težav na površini.