Svetovalec za podeželje: naslovna fotografija poklica

Kmetijstvo in narava

Svetovalec za podeželje

Svetovalec za podeželje kmetovalcem pojasnjuje strokovne novosti in z njimi išče rešitve za razvoj kmetije. Obiskuje kmetije, pripravlja dokumentacijo in vodi izobraževanja. Običajno je zaposlen v kmetijski svetovalni službi, javnem zavodu ali pri projektih razvoja podeželja.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Študenti lahko pomagajo pri administrativnih in projektnih nalogah. Samostojno strokovno svetovanje zahteva ustrezno izobrazbo in izkušnje.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka podnevi. Več obveznosti je ob razpisih, terenskih obiskih in izvedbi seminarjev.

Delo od doma

Na lokaciji

Dokumentacijo in gradiva lahko deloma pripravlja na daljavo. Za obiske kmetij in izobraževanja mora biti na terenu.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Svetovalec za podeželje je v Sloveniji običajno zaposlen v svetovalni službi, zavodu ali organizaciji, ki izvaja razvojne projekte.

Sezonsko delo

Vse leto

Obseg terenskega dela, razpisov in strokovnih tem se spreminja s kmetijsko sezono in roki javnih pozivov.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je v poznejšem obdobju kariere razmeroma vzdržno, ker ni veliko fizično naporno. Terenski obiski in vožnja pa ostajajo reden del poklica.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela svetovalec za podeželje

Svetovalec za podeželje dela s kmetijami na podeželju. Svetuje pri poljedelstvu, živinoreji, mehanizaciji ter urejanju kmetijskih objektov in zemljišč. Z nosilcem kmetije se pogovori, pregleda razmere in predlaga spremembe pri pridelavi, reji ali dopolnilni dejavnosti.

Spremlja predpise, ukrepe kmetijske politike, razpise in strokovna priporočila. Kmetovalcem jih razloži na razumljiv način, pomaga zbrati potrebne podatke in urediti dokumentacijo za prijave na projekte ali javne razpise.

Na terenu spremlja razvoj posameznih kmetij in rešuje konkretna vprašanja, od izbire proizvodne usmeritve do izboljšanja infrastrukture. Pogosto povezuje kmetovalca s službami, ki vodijo postopke na področju kmetijstva.

Pripravlja seminarje, predavanja in druga strokovna obvestila za kmetovalce. Razlago prilagodi izkušnjam udeležencev ter upošteva lokalne razmere in način kmetovanja.

Delovne naloge

Zbere podatke na kmetiji

Obišče kmetijo, prisluhne vprašanjem nosilca dejavnosti in zbere podatke o pridelavi, reji, zemljiščih ali načrtovani naložbi.

Pripravi strokovno rešitev

Po ogledu in preverjanju veljavnih pogojev primerja možnosti, pojasni posledice posamezne usmeritve ter pripravi priporočila in potrebno dokumentacijo.

Posreduje informacije skupini

Pripravi gradivo za seminar ali posvet, predstavi novosti s področja kmetijstva in odgovarja na vprašanja o razpisih, ukrepih in razvoju dejavnosti.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Jasno pojasnjevanje strokovnih vsebin

Strokovne podatke zna razložiti razumljivo in jih povezati s konkretnimi razmerami na kmetiji.

  • Razumljivo govori in piše
  • Prisluhne vprašanjem in preveri, ali ga sogovornik razume
  • Predstavi različne možnosti brez zavajajočih obljub

Poznavanje kmetijske prakse

Razume, kako so pridelava, reja, zemljišča, oprema in življenje na podeželju med seboj povezani.

  • Pozna osnove biotehničnih ved
  • Upošteva lokalne naravne in gospodarske razmere
  • Presodi, katere informacije so za posamezno kmetijo koristne

Natančnost pri javnih pogojih

Pri razpisih in projektih pozorno preverja zahteve, roke in podatke v dokumentaciji.

  • Sistematično ureja evidence
  • Spremlja spremembe predpisov in programov
  • Odgovorno ravna z zaupnimi podatki kmetij

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za to delo je običajno potrebna VI/2. stopnja oziroma visokošolska izobrazba prve stopnje. Ustrezno podlago dajejo programi biotehničnih ved, na primer agronomija, živilstvo ali veterina, vendar to niso edine možne smeri. Ker svetovalec redno obiskuje kmetije, potrebuje vozniški izpit B kategorije.

Pot do poklica

  1. Zaključi visokošolski program prve stopnje

    VI/2. stopnjo pridobiš z visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim programom prve bolonjske stopnje. Koristna je biotehnična smer, povezana s kmetijstvom, živilstvom ali veterino.

  2. Spozna kmetijsko prakso

    Praksa na kmetiji, v kmetijski organizaciji ali pri razvojnih projektih pomaga strokovno znanje povezati z dejanskimi razmerami pri pridelavi in reji.

  3. Pridobi svetovalne in terenske izkušnje

    Delo vključuje razlago predpisov, pripravo dokumentacije, javno nastopanje in redne vožnje do kmetij. Koristna sta vozniški izpit B kategorije in zanesljiva komunikacija.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere lahko svetovalec več dela opravi pri pripravi strokovnih gradiv, vodenju seminarjev in obravnavi zahtevnejših primerov. Za terenske obiske še vedno potrebuje mobilnost. Poklicno zavarovanje za ta poklic ni tipično.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizična obremenitev je večinoma zmerna. Psihično so lahko naporni vožnja, delo z različnimi strankami, roki razpisov in primeri, ko kmetovalci ne sprejmejo predlaganih rešitev.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je pri delu v organizaciji lahko mogoč, vendar je odvisen od kadrovskih potreb in razporeda terenskih obiskov.
Mentorstvo
Mentorstvo je mogoče pri uvajanju novih svetovalcev, pripravi izobraževanj in prenosu lokalnega strokovnega znanja.