Plačni razpon
1650 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in panogo, ne za individualno uradno plačo.
Računovodja beleži poslovne dogodke, pripravlja obračune in računovodska poročila. Preverja, ali so listine in obračuni skladni s predpisi ter računovodskimi pravili. Običajno je zaposlen v računovodskem servisu, podjetju, javnem zavodu ali drugi organizaciji.
1650 €3200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in panogo, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo je na voljo predvsem pri urejanju dokumentacije, vnosu podatkov in administrativni podpori računovodstvu.
Delo večinoma poteka med delavniki. Ob obračunih, zaključkih obdobij in zakonskih rokih so časovni pritiski pogostejši.
Del računovodskih evidenc in poročil je mogoče pripravljati na daljavo, če delodajalec zagotovi varen dostop do dokumentacije in programov.
Računovodje so pogosto redno zaposleni v podjetjih, javnih zavodih in računovodskih servisih. Nekateri delajo samostojno za več naročnikov.
Zaposlovanje ni izrazito sezonsko. Obseg dela se poveča ob obračunih, zaključnih računih in pripravi letnih poročil.
Delo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, vendar sedeče delo in roki zahtevajo urejeno delovno okolje ter zbranost.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Računovodja v podjetju, računovodskem servisu ali javnem zavodu vodi evidence o prihodkih, odhodkih, terjatvah in obveznostih. Iz prejetih in izdanih računov ter drugih knjigovodskih listin prepozna poslovni dogodek in ga vnese v poslovne knjige.
Spremlja nabavo in prodajo blaga ter storitev, plačila, posojila, depozite in nakupe vrednostnih papirjev. Pri obračunu plač zbere podatke o prejemkih zaposlenih, pripravi obračun ter preveri povezane evidence.
Ob koncu posameznega obdobja usklajuje podatke in pripravlja bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, denarni tok ter druga računovodska in poslovna poročila. Pregleduje dokumentacijo, išče neskladja in jih ureja s sodelavci ali dobavitelji.
Večino dela opravlja sede za računalnikom v pisarni. Sodeluje z vodstvom, nabavo, prodajo in kadrovsko službo. Več zbranosti potrebuje pri obračunih plač, davčnih rokih in pripravi letnih poročil.
Računovodja prevzame prejete in izdane račune, bančne izpiske, potne naloge ter druge listine. Preveri, ali imajo vse potrebne podatke, jih razvrsti glede na poslovni dogodek in pridobi manjkajoče informacije.
Poslovne dogodke vnaša v poslovne knjige, spremlja odprte obveznosti in terjatve ter obdeluje podatke za plače. Če opazi neskladje, primerja evidence z dokumentacijo ter pripravi popravek ali pojasnilo.
Ob koncu obračunskega obdobja uskladi konta, preveri stanja in pripravi podatke za bilance ter druga poročila. Ugotovitve pojasni vodstvu ali sodelavcem, urejeno dokumentacijo pa arhivira.
Pri vnosu in preverjanju podatkov mora računovodja opaziti razlike, manjkajoče dokumente in napačne zneske.
Posamezno listino mora povezati s poslovnim dogodkom, ustrezno evidenco, obračunom in poročilom.
Če je dokumentacija nepopolna ali so podatki nejasni, mora jasno povedati, kaj potrebuje za pravilen obračun.
VI/1. stopnja
Za računovodjo se običajno zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba poslovno-finančne, trgovske ali administrativne smeri. Višješolski strokovni program na VI/1. stopnji razširi znanje računovodstva, poslovanja in obdelave finančnih podatkov. Te smeri niso edina pot do poklica, del znanja pa si je mogoče pridobiti tudi z delom v knjigovodstvu ali računovodskem oddelku.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Pot se pogosto začne s srednjo strokovno izobrazbo poslovno-finančne, trgovske ali administrativne smeri. Ta daje podlago za delo z dokumentacijo in poslovnimi podatki.
Višješolski strokovni program na VI/1. stopnji poglobi znanje računovodstva, gospodarskega poslovanja, poslovne matematike, statistike, prava in uporabe računalniških orodij.
Praktično znanje se pridobiva z evidentiranjem listin, usklajevanjem podatkov, obračuni in pripravo poročil pod nadzorom izkušenejšega sodelavca.
Do poklica računovodja lahko prideš tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). Spodaj so NPK, ki vodijo do tega poklica:
Za računovodsko delo je predvidena rastoča perspektiva, zato bodo delodajalci še iskali kandidate za računovodske oddelke in servise. Poklic ni označen kot deficitaren, zato bodo pri vstopu pomembne razlike med osnovnim administrativnim znanjem in izkušnjami s samostojnimi obračuni.
Računovodja, ki vstopa v poklic, bo poleg knjiženja potreboval dobro razumevanje računovodskih standardov, davčnih pravil in sledljivosti dokumentacije. Delodajalci bodo cenili sposobnost prepoznavanja manjkajočih podatkov na nejasni listini ter pravočasnega usklajevanja.
V računovodskem servisu je delo pogosteje razdeljeno med več naročnikov in dejavnosti. V podjetju se računovodja podrobneje ukvarja z lastnimi poslovnimi procesi. Začetne zaposlitve so zato lahko usmerjene v posamezno področje, kot so prejeta dokumentacija, terjatve, plače ali poročanje.
Računovodja v poznejšem obdobju kariere večinoma opravlja sedeče pisarniško delo, zato fizična obremenitev ni velika. Več napora prinašajo obračuni in zaključevanje poslovnih knjig, ko so roki kratki, delo pa zahteva natančnost.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere običajno vzdržno, vendar sedeče delo in roki zahtevajo urejeno delovno okolje ter zbranost.