Organizator socialne mreže: naslovna fotografija poklica

Socialno varstvo in oskrba

Organizator socialne mreže

Organizator socialne mreže ljudem v stiski pomaga najti ustrezno pomoč v domačem okolju. Organizira socialnovarstvene programe, skupine in druge oblike podpore za posameznike ter skupnosti. Zaposluje se v ustanovah socialnega varstva, nevladnih organizacijah in občinskih programih, del dela pa opravlja na terenu.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Stabilno povpraševanje

Povpraševanje je stabilno v panogi.

Izobrazba

Višja strokovna (VI/1)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Za samostojno strokovno delo so potrebni predpisana izobrazba in izpiti. Študenti lahko lažje dobijo podporne administrativne ali programske naloge.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka med delavniki. Termine lahko prilagodijo srečanja z uporabniki in skupinami ter delo na terenu.

Delo od doma

Na lokaciji

Administrativne naloge je včasih mogoče opraviti na daljavo. Pogovori z uporabniki, sodelovanje z izvajalci in teren pa delo večinoma vežejo na ustanovo ali lokalno okolje.

Oblika dela

Redna zaposlitev

V Sloveniji se ta poklic večinoma opravlja v rednem delovnem razmerju pri javnih ali nevladnih izvajalcih socialnovarstvenih programov.

Sezonsko delo

Vse leto

Potrebe po socialnovarstveni podpori niso vezane na sezono, zato delo poteka vse leto.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je tudi pozneje v karieri običajno vzdržno. Zahtevni pogovori, teren in usklajevanje primerov pa lahko človeka psihično obremenijo.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela organizator socialne mreže

Organizator socialne mreže dela v socialnovarstvenih programih, pisarnah in na terenu. Z uporabnikom ugotovi, kakšno podporo potrebuje, mu predstavi možnosti in ga poveže z ustreznimi službami, društvi ali drugimi izvajalci v lokalnem okolju. Spremlja tudi dogovorjene korake.

Z uporabniki govori o njihovih življenjskih okoliščinah, težavah in ciljih ter z njimi išče poti do pomoči. Srečuje se z različnimi skupinami: otroki in mladostniki, starejšimi, brezdomnimi osebami, žrtvami nasilja ter ljudmi z duševnimi ali telesnimi oviranostmi.

Organizira preventivne socialne programe, pomoč skupinam in dejavnosti, ki ljudem pomagajo pri vključevanju v okolje. Sodeluje pri oblikovanju skupin za samopomoč, lahko uredi učno-svetovalno pomoč za otroke in mladostnike ter povezuje lokalne izvajalce.

Med nalogami so tudi zapisovanje dogovorov, priprava informacij in usklajevanje z drugimi strokovnjaki. Pri delu varuje občutljive podatke, upošteva pravila socialnega varstva in etična načela ter v zahtevnih pogovorih ohranja strokovno distanco.

Delovne naloge

Pogovor in usmerjanje uporabnika

Z uporabnikom razjasni njegovo situacijo, preveri, katere oblike podpore so na voljo, in mu pojasni, na koga se lahko obrne.

Usklajevanje pomoči v okolju

Z različnimi izvajalci uskladi dogovorjene aktivnosti, posameznika poveže s programom ali skupino in preveri, ali mu je pomoč dostopna.

Izvajanje programov in zapisovanje dela

Pripravi ali vodi skupinsko dejavnost, zapiše bistvene dogovore in sodelavcem posreduje informacije, ki jih potrebujejo za nadaljnje delo.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Empatičen in jasen pogovor

Uporabniki pogosto govorijo o občutljivih življenjskih okoliščinah. Organizator socialne mreže jih posluša brez obsojanja in informacije poda razumljivo.

  • aktivno poslušanje
  • jasno ustno izražanje
  • spoštljiv odnos do različnih življenjskih okoliščin

Presoja v zahtevnih situacijah

Med možnostmi pomoči prepozna naslednji izvedljiv korak. Pri tem upošteva predpise, zaupnost podatkov in dogovorjene meje svojega dela.

  • poznavanje socialnovarstvenih postopkov
  • diskretno ravnanje s podatki
  • mirno odzivanje ob stiski in konfliktu

Sodelovanje med izvajalci

Pomoč posamezniku pogosto vključuje več ljudi in organizacij. Zato usklajuje informacije in samostojno vodi dogovorjene naloge.

  • timsko delo
  • organiziranost
  • samoiniciativnost

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/1. stopnja

Za opravljanje poklica je predvidena VI/1. stopnja, to je višješolski strokovni program za organizatorja socialne mreže. Pred začetkom dela sta potrebna praktično usposabljanje, izpit s področja socialnega varstva in izpit iz splošnega upravnega postopka. Gimnazija je lahko del izobraževalne poti, vendar sama ne zadošča za opravljanje tega poklica.

Pot do poklica

  1. Zaključena predhodna izobrazba

    Po končani srednji šoli, med možnostmi je tudi gimnazija, sledi vpis v ustrezen višješolski strokovni program.

  2. Višješolski program in praksa

    VI/1. stopnjo pridobi z dokončanim višješolskim programom za organizatorja socialne mreže. Praktično usposabljanje omogoča spoznavanje dela z uporabniki in izvajalci.

  3. Strokovna izpita za delo

    Pred začetkom dela sta predvidena izpit s področja socialnega varstva in izpit iz splošnega upravnega postopka.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejšem obdobju kariere organizator socialne mreže pogosto združuje delo z uporabniki, koordinacijo programov in vodenje manj zahtevnih administrativnih postopkov. Fizična obremenitev je običajno zmerna, čustveno zahtevno pa je delo z ljudmi v stiski.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizičnih obremenitev je običajno malo. Psihično zahtevne so lahko stiske uporabnikov, konfliktne situacije in odgovorno odločanje.
Skrajšan delovnik
Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri izvajalcih, kjer delo poteka v ekipah. Odvisen je od razporeditve programov in potreb uporabnikov.
Mentorstvo
Izkušenejši organizator socialne mreže lahko uvaja nove sodelavce, prostovoljce ali študente v delo programov in komunikacijo z uporabniki.