Delovni terapevt: naslovna fotografija poklica

Socialno varstvo in oskrba

Delovni terapevt

Delovni terapevt ljudem pomaga, da kljub bolezni, poškodbi ali drugim omejitvam čim bolj samostojno opravljajo vsakdanje dejavnosti. Oceni njihove zmožnosti in z njimi vadi konkretne spretnosti. Dela v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, v rehabilitaciji ali na domu obravnavane osebe.

Hitra dejstva

Zaposljivost

Rastoče povpraševanje

Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.

Izobrazba

Visoka šola (1. st.) (VI/2)

Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.

Več v razdelku →

Študentsko delo

Ni študentsko

Za samostojno strokovno obravnavo so potrebni zaključena izobrazba, pripravništvo in strokovni izpit. Študenti lahko sodelujejo predvsem v okviru prakse.

Urnik

Izmensko

Delo večinoma poteka podnevi v rednem tedenskem urniku. Razpored je odvisen od terminov obravnav in sodelovanja v timu.

Delo od doma

Na lokaciji

Obravnave in vaje potekajo v ustanovi ali na domu obravnavane osebe, zato delo na daljavo ni običajno.

Oblika dela

Redna zaposlitev

Delovni terapevt je navadno zaposlen v zdravstveni, rehabilitacijski ali socialnovarstveni ustanovi.

Sezonsko delo

Vse leto

Potreba po obravnavah ni vezana na turizem ali drugo izrazito sezonsko delo.

Psihofizična obremenitev

Srednja

Delo je lahko tudi v poznejši karieri vzdržno, vendar so nekatera delovna mesta fizično zahtevnejša zaradi gibanja med obravnavami in pomoči slabše gibljivim osebam.

Več v razdelku →

Poklicno zavarovanje

Ni tipično

Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.

Kaj dela delovni terapevt

Delovni terapevt dela z ljudmi po poškodbah, ob boleznih, razvojnih motnjah ali duševnih stiskah. Zaposlen je lahko v zdravstveni ustanovi, rehabilitacijskem programu ali socialnem varstvu. Z osebo se pogovori o opravilih, ki jih zaradi omejitev težje opravlja, nato pa preveri njeno gibanje, spretnosti, pozornost in stopnjo samostojnosti.

Po oceni pripravi načrt obravnave in vodi vaje, povezane z vsakdanjimi opravili. Osebo lahko uči uporabljati pripomočke, pisati, se oblačiti, skrbeti zase, voziti invalidski voziček ali uporabljati ročno protezo. Vaje prilagodi njenemu zdravstvenemu stanju in ciljem.

Predlaga lahko spremembe doma ali na delovnem mestu, da so opravila varnejša in lažje izvedljiva. Z osebo vadi gospodinjska opravila, vzpostavljanje delovnih navad ali organizacijo dnevne rutine. Pri tem sodeluje z drugimi zdravstvenimi delavci in strokovnimi sodelavci.

V dokumentacijo vpisuje anamnezo, strokovno oceno, načrt in potek obravnave ter pripravlja poročila. Terapevtski prostor pripravi za varno uporabo pripomočkov in izvajanje dejavnosti. Pri premikanju slabše gibljivih ljudi in delu z napravami upošteva varne postopke ter higienske ukrepe.

Delovne naloge

Ocena vsakdanjih zmožnosti

Delovni terapevt se z obravnavano osebo pogovori, opazuje jo pri opravilih in ugotovi, katere spretnosti ji zaradi bolezni, poškodbe ali motnje povzročajo težave.

Vodenje terapevtske dejavnosti

Glede na cilje pripravi dejavnost, pokaže uporabo pripomočka ali potek opravila ter spremlja napredek osebe pri vaji.

Zapis poteka in uskladitev

Po obravnavi zapiše ugotovitve v dokumentacijo, po potrebi dopolni načrt in s sodelavci uskladi nadaljnjo podporo osebi.

Profil idealnega kandidata za ta poklic

Empatičen pogovor z obravnavano osebo

Terapevt z jasnim in spoštljivim pogovorom gradi sodelovanje ter se z osebo dogovori o omejitvah, ciljih in poteku vaj.

  • empatija in čustvena zrelost
  • jasno ustno izražanje
  • potrpežljivost pri ponavljanju vaj

Prilagajanje dejavnosti konkretnim zmožnostim

Pri vsaki obravnavi izbere dejavnost, ki je za posameznika varna, dosegljiva in smiselna.

  • ustvarjalnost pri pripravi dejavnosti
  • iznajdljivost pri prilagoditvah
  • natančno opazovanje napredka

Sodelovanje v strokovni skupini

Pri obravnavi upošteva ugotovitve drugih strokovnjakov in redno vodi dokumentacijo.

  • organiziranost
  • odgovorno ravnanje z dokumentacijo
  • pripravljenost na strokovno izpopolnjevanje

Izobrazba

Zahtevana raven

VI/2. stopnja

Za opravljanje poklica je potrebna izobrazba VI/2. stopnje na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje. Po študiju sledita devetmesečno pripravništvo in strokovni izpit. Študij združuje znanja delovne terapije, klinične vsebine in praktično usposabljanje.

Pot do poklica

Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.

  1. Zaključek visokošolskega študija

    Za poklic je potrebna izobrazba VI/2. stopnje na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve bolonjske stopnje.

  2. Devetmesečno pripravništvo

    Po študiju kandidat opravlja pripravništvo. Pod strokovnim vodstvom spoznava delo z obravnavanimi osebami, postopke in dokumentiranje.

  3. Opravljen strokovni izpit

    Po pripravništvu kandidat opravi strokovni izpit, ki je pogoj za samostojno opravljanje poklica.

Prihodnost poklica

Delo v poznejšem obdobju kariere

V poznejši karieri delo še vedno vključuje precej hoje, menjavanje položajev in občasno pomoč pri premikanju slabše gibljivih oseb. Izkušnje pridejo posebej do izraza pri zahtevnejših obravnavah, koordinaciji dela in uvajanju sodelavcev. Obremenitev je odvisna od delovnega okolja.

Urnik
Izmensko
Lokacija
Na lokaciji
Sezonsko delo
Vse leto
Obremenitev
Fizično obremenitev prinašajo prikazovanje vaj, delo v različnih položajih in občasno premikanje slabše gibljivih oseb. Psihično je lahko zahtevno delo z ljudmi v stiski.
Skrajšan delovnik
Delni delovnik je lahko možen v ustanovah, kjer lahko termine obravnav razdelijo med sodelavce.
Mentorstvo
Izkušeni terapevti lahko uvajajo študente na praksi, pripravnike in nove sodelavce v obravnavo ter dokumentiranje.