Plačni razpon
2400 €4200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na panogo, odgovornost in izkušnje.
Supervizor vodi strokovne pogovore o delu posameznikov ali skupin. Pomaga jim razjasniti zapletene odnose, dileme in ravnanje pri delu z ljudmi. Najpogosteje dela v vzgoji, izobraževanju, socialnem varstvu, svetovanju in drugih službah, kjer je veliko neposrednega dela z ljudmi.
2400 €4200 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na panogo, odgovornost in izkušnje.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Samostojno vodenje supervizije zahteva visokošolsko znanje, praktične izkušnje in razvite svetovalne kompetence.
Srečanja so pogosto dogovorjena vnaprej in večinoma potekajo podnevi. Urnik se prilagaja skupinam in ustanovam.
Supervizor lahko na daljavo pripravlja gradiva in ureja zapiske. Supervizijska srečanja običajno potekajo v mirnem skupnem prostoru.
Supervizor lahko dela v javnih zavodih, svetovalnih službah in programih pomoči. Del nalog lahko opravlja tudi pogodbeno ali samostojno.
Delo ni vezano na letni čas. Obseg srečanj je odvisen od programov in potreb posamezne ustanove.
Delo je lahko v poznejšem obdobju kariere vzdržno, saj ni večjih fizičnih obremenitev in se opira na strokovne izkušnje.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Supervizor dela v ustanovah za pomoč, vzgojo, izobraževanje in svetovanje. Za strokovne delavce vodi supervizijska srečanja, na katerih obravnavajo konkretne delovne primere, odnose z uporabniki in strokovne dileme. Odločitev ne sprejema namesto udeležencev.
Pred srečanjem se dogovori o temi, poteku pogovora in zaupnosti. Med srečanjem posluša, postavlja vprašanja ter povezuje izkušnje udeležencev s strokovnim znanjem in možnostmi, ki jih imajo pri svojem delu.
Pri skupinski superviziji vodi pogovor med člani, prepoznava napetosti in skrbi, da lahko vsak predstavi svoj pogled. Pri individualni superviziji se posveti delovnemu položaju posameznika, njegovemu strokovnemu ravnanju in mejam v odnosu do uporabnikov ali sodelavcev.
Delo poteka v mirnem in zasebnem prostoru brez prekinitev, ker udeleženci pogosto govorijo o občutljivih poklicnih izkušnjah. Po srečanju supervizor uredi zapiske, pripravi naslednje teme in varuje zaupnost povedanega.
Supervizor pregleda dogovorjene teme, določi potek srečanja in pripravi vprašanja za razmislek o konkretnem delovnem primeru.
Med srečanjem posluša opis izkušnje, usmerja pogovor in skrbi, da skupina obravnava odnos, ravnanje in možne strokovne odzive.
Po srečanju uredi delovne zapiske, povzame dogovorjene poudarke ter pripravi vprašanja ali vsebine za naslednji termin.
Supervizor določi jasen okvir srečanja in poskrbi, da lahko udeleženci odkrito govorijo o poklicnih dilemah.
Pri obravnavi konfliktov, stisk in nejasnih odnosov ohranja strokovno distanco in skrbi, da čustva ne prevladajo nad pogovorom.
Svoje znanje in praktične izkušnje uporabi pri vprašanjih in razlagah, ki skupini pomagajo najti lastne strokovne rešitve.
VI/2. stopnja
Za ta poklic se navaja visokošolska izobrazba prve stopnje oziroma VI/2. stopnja kvalifikacije. Pot do dela supervizorja običajno vključuje strokovno znanje o delu z ljudmi in dodatno poglobljeno usposabljanje za vodenje supervizijskega procesa. Navedeni študiji so usmeritve in niso edina določena študijska smer.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Osnova je visokošolska izobrazba prve stopnje oziroma VI/2. stopnja kvalifikacije na področju, povezanem z delom z ljudmi.
Izkušnje iz svetovalnega, vzgojnega, izobraževalnega, socialnega ali sorodnega dela pomagajo razumeti primere, ki jih supervizor obravnava.
Dodatno izobraževanje razvija znanje za vodenje supervizijskega procesa, komunikacijske in svetovalne veščine ter delo s skupinsko dinamiko.
Perspektiva poklica je rastoča, zato se lahko obseg supervizije povečuje v dejavnostih, kjer zaposleni redno obravnavajo zahtevne življenjske položaje ljudi. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato rast ne pomeni zagotovljene zaposlitve.
Supervizor bo pogosteje vključen v uvajanje pripravnikov, strokovno podporo ekipam in reševanje odnosov v ustanovah za vzgojo, izobraževanje, pomoč in svetovanje. Ljudje, ki vstopajo v poklic, bodo potrebovali izkušnje s konkretnega področja dela, ne le znanja o vodenju pogovora.
Delodajalci in naročniki bodo lažje iskali supervizorja, ki pozna njihov tip dela, na primer delo z otroki, družinami, ljudmi v stiski ali izobraževalnimi skupinami. Prednost bodo imele izkušnje s sorodnimi strokovnimi primeri in prepoznavanjem etičnih dilem.
V poznejšem obdobju kariere supervizor vodi individualna ali skupinska srečanja, pripravlja njihovo vsebino in ureja dokumentacijo. Obravnava stiske in konflikte, zato je delo psihično zahtevno, fizično pa večinoma nezahtevno.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je lahko v poznejšem obdobju kariere vzdržno, saj ni večjih fizičnih obremenitev in se opira na strokovne izkušnje.