Plačni razpon
2200 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače obramboslovca glede na zahtevnost in javnosektorske plačne razrede, ne za individualno uradno plačo.
Obramboslovec pripravlja analize, načrte in dokumente za obrambni sistem, krizno upravljanje in civilno zaščito. Sodeluje pri usposabljanjih, vajah ter usklajevanju nalog na področju nacionalne varnosti. Običajno dela v državnih organih, vojaških ustanovah in drugih javnih službah, ki delujejo na področju varnosti.
2200 €3600 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače obramboslovca glede na zahtevnost in javnosektorske plačne razrede, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje po delavcih je v upadu; število prostih delovnih mest v panogi se zmanjšuje.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo je mogoče predvsem pri administrativni podpori, raziskovalnih nalogah in organizaciji dogodkov. Pri vsebinskih obrambnih nalogah je manj pogosto.
Večina pisarniškega dela poteka v običajnem delovnem času. Vaje, dežurstvo, pripravljenost in terenske naloge pa lahko pomenijo delo zvečer, ob koncih tedna ali praznikih.
Pisanje analiz in dokumentov je lahko deloma primerno za delo na daljavo. Varnostne zahteve, usposabljanja in delo z varovanimi podatki to možnost pogosto omejujejo.
Obramboslovec je v Sloveniji najpogosteje zaposlen pri javnem delodajalcu v obrambnem, varnostnem ali upravnem okolju.
Delo ni sezonsko. Obseg se lahko začasno poveča ob vajah, usposabljanjih ali izrednih dogodkih.
V poznejšem obdobju kariere je delo običajno vzdržno pri pisarniških, analitičnih in organizacijskih nalogah. Manj ustreza delovnim mestom s pogostim terenom, dežurstvi in vojaškimi vajami.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Obramboslovec v državnih organih, vojaških ustanovah ter službah zaščite in reševanja pripravlja strokovne podlage za varnostne in obrambne naloge. Spremlja razmere, primerja podatke iz domačega in mednarodnega okolja ter pripravlja poročila, predloge in razvojne dokumente.
Sodeluje pri pripravi načrtov za odziv ob krizah, civilno zaščito in drugih izrednih okoliščinah. Preverja, ali dokumenti jasno določajo naloge, roke in odgovornosti, usklajuje besedila s sodelavci ter spremlja izvajanje sprejetih ukrepov.
Pripravlja programe usposabljanj in vaje za zaposlene ali pripadnike enot. Na usposabljanju lahko pojasni postopke, vodi del strokovnega srečanja ali poskrbi za gradiva, časovni potek in poročilo po izvedbi.
Delo večinoma poteka v pisarni, lahko pa vključuje terenske vaje, dežurstvo, pripravljenost ali delo ob neobičajnem času. Pogoji so odvisni od delovnega mesta. Pri vojaški službi so pogostejši teren, bivanje v enoti in večja izpostavljenost tveganjem na vajah.
Pregleda strokovne vire, poročila in podatke o varnostnih razmerah. Iz njih izbere okoliščine, ki vplivajo na načrtovane naloge.
Na podlagi ugotovitev pripravi analizo, dopis, načrt ali predlog ukrepa. Preveri roke in odgovornosti ter besedilo uskladi s sodelavci.
Pripravi gradiva in potek usposabljanja, pri izvedbi sodeluje kot organizator ali predavatelj, po koncu pa zapiše ugotovitve za nadaljnje delo.
Delo zahteva razumevanje povezav med političnimi, družbenimi in varnostnimi dogodki.
Pri vajah in usposabljanjih sodeluje z ljudmi, ki imajo različne naloge in odgovornosti.
Dokumenti in podatki lahko vplivajo na delo obrambnih in varnostnih služb.
VI/2. stopnja
Za poklic se predvideva visokošolska izobrazba prve stopnje, to je VI/2. stopnja, s področja obramboslovja ali sorodnih družboslovnih področij. Obramboslovje je mogoče študirati na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Zaposleni v obrambnem sistemu se lahko dodatno usposabljajo v Centru za obrambno usposabljanje Ministrstva za obrambo.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Temelj je VI/2. stopnja visokošolskega izobraževanja, na primer študij obramboslovja ali sorodnega družboslovnega področja.
Delo poteka v državnih organih, vojaških ustanovah ter na področjih nacionalne varnosti, zaščite in reševanja. Pogoje določi posamezni delodajalec.
Po zaposlitvi lahko sledi usposabljanje v Centru za obrambno usposabljanje in drugo strokovno izpopolnjevanje, povezano z nalogami delovnega mesta.
Perspektiva poklica je ocenjena kot upadajoča, poklic pa ni deficitaren, zato bo število prostih mest verjetno omejeno. Vstopna mesta bodo pogosteje vezana na posamezne razpise javnih delodajalcev in njihove pogoje.
Poleg splošnega znanja obramboslovja bodo pri razpisih pomembna znanja kriznega upravljanja, civilne zaščite, mednarodnih odnosov, kartografije ali organizacije usposabljanj. Prednost bodo imele izkušnje, povezane z nalogami razpisanega delovnega mesta.
Delovna mesta bodo ostala različna. Nekatera bodo usmerjena v pripravo analiz in dokumentov, druga v vaje, usposabljanja, dežurstvo ali terensko delo. Vstopajoči bo zato pogosteje izbiral med bolj administrativno in bolj operativno usmerjenimi razpisi.
V poznejšem obdobju kariere lahko obramboslovec več časa namenja pripravi dokumentov in analiz, usposabljanjem ter strokovnemu usklajevanju. Na nekaterih delovnih mestih so lahko še vedno del dela terenske vaje, pripravljenost in neenakomeren urnik.
Psihofizična obremenitev
SrednjaV poznejšem obdobju kariere je delo običajno vzdržno pri pisarniških, analitičnih in organizacijskih nalogah. Manj ustreza delovnim mestom s pogostim terenom, dežurstvi in vojaškimi vajami.