Plačni razpon
1350 €4100 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in sektor, ne za uradno individualno plačo.
Krajinski arhitekt
Krajinski arhitekt načrtuje parke, vrtove, obrežja in druge odprte prostore. Za posege v prostoru pripravi ureditvene, saditvene in krajinske načrte. Zaposlen je lahko v projektivnem podjetju, javni upravi, občini ali samostojni projektantski skupini.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študenti lahko pomagajo pri risanju, urejanju podatkov in terenskih ogledih. Samostojno načrtovanje zahteva strokovno izobrazbo.
Urnik
Izmensko
Urnik je večinoma dnevni. Projektni roki in usklajevanja pa lahko povečajo obremenitev pred oddajo dokumentacije.
Delo od doma
Na lokaciji
Na daljavo je mogoče pripravljati načrte in dokumentacijo. Za terenske oglede, sestanke in nadzor izvedbe je potrebna prisotnost na lokaciji.
Oblika dela
Mešano
Krajinski arhitekt se pogosto zaposli v projektivnem podjetju, javni upravi ali občini. Del strokovnjakov dela samostojno.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko, vendar so ogledi lokacij in izvedba nekaterih zunanjih ureditev lažji ob ugodnem vremenu.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je tudi v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno. Terenski ogledi so običajno fizično nezahtevni, večjo obremenitev pa lahko prinesejo projektni roki.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela krajinski arhitekt
Krajinski arhitekt v projektivnem podjetju, javni upravi ali občini pripravlja rešitve za odprti prostor in krajino. Preuči značilnosti lokacije ter ureditve prilagodi rabi prostora, naravnim danostim in kulturnim značilnostim okolja.
Za park, vrt, pokopališče, rekreacijsko površino ali obrežje pripravi zasnovo in podrobnejše načrte. Določi poti, zasaditve, opremo, oblikovanje terena ter rešitve za manjše objekte, podporne zidove in sanacije.
Pri večjih posegih sodeluje z arhitekti, urbanisti, geodeti, gradbeniki in naročniki. Pripravlja prostorske in planske podlage, presoja vpliv predlagane ureditve na okolje ter usklajuje predloge sodelujočih.
Del dela opravi za računalnikom in z dokumentacijo, del pa na ogledu lokacije ali pri nadzoru izvedbe. Pred oddajo dokumentacije so zaradi projektnih rokov obremenitve lahko večje. Delo vključuje sestanke, usklajevanja in službene poti.
Delovne naloge
Ogled in analiza prostora
Obišče lokacijo ter pregleda teren, obstoječo vegetacijo, povezave v prostoru in razpoložljive kartografske podlage.
Priprava projektne rešitve
Na podlagi zbranih podatkov pripravi zasnovo ureditve, saditveni načrt ali načrt sanacije. Podrobnosti uskladi z naročnikom in drugimi projektanti.
Spremljanje izvedbe
Med izvedbo preverja, ali so poti, zasaditve, materiali in manjši objekti izvedeni skladno z dogovorjeno projektno dokumentacijo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Razumevanje prostora kot celote
Pri načrtovanju upošteva naravne značilnosti lokacije, rabo prostora, gradbene omejitve ter podobo naselja ali krajine.
- analitično in logično sklepanje
- poznavanje krajine, naselij in virov
- povezovanje naravoslovnih, tehničnih in družbenih znanj
Načrtovanje uporabnih ureditev
Pripraviti mora jasno prostorsko zasnovo, ki jo lahko predstavi z načrti in izvede na terenu.
- ustvarjalno prostorsko razmišljanje
- natančnost pri pripravi dokumentacije
- smisel za rastline, materiale in merilo prostora
Usklajevanje pri projektu
Prostorske rešitve nastajajo v pogovorih z naročniki, javnimi službami in strokovnjaki z različnih področij.
- jasna strokovna komunikacija
- organizacija in koordinacija projektov
- sodelovanje v interdisciplinarni skupini
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za delo je zahtevana VI/2. stopnja, torej visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Strokovno podlago daje študij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, pri nekaterih delih pa tudi ustrezna izobrazba Fakultete za arhitekturo. Zahteve so odvisne od vrste projektiranja in odgovornosti pri konkretnem delu.
Pot do poklica
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Visokošolski študij
Strokovno podlago daje izobrazba VI/2. stopnje s področja krajinske arhitekture ali ustrezne arhitekturne smeri.
Projektne in terenske izkušnje
Med študijem ali ob začetku dela pridobiva izkušnje s pripravo načrtov, prostorskimi analizami, dokumentacijo in ogledi lokacij.
Delo v projektni skupini
Začetne vloge običajno vključujejo sodelovanje pri pripravi načrtov in usklajevanju. Kasneje lahko prevzema zahtevnejše dele projektov in koordinacijo.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Rastoča perspektiva, vendar brez zagotovljene zaposlitve
Perspektiva poklica je rastoča, zato se lahko povečuje potreba po sodelovanju pri urejanju javnih površin, obrežij in prostorskih projektov. Poklic ni opredeljen kot deficitaren, zato bodo pomembni tudi kakovost portfelja, projektne izkušnje in poznavanje lokalnih postopkov.
- Vrste projektov
Več prilagajanja odprtega prostora
Začetniki se bodo pogosteje srečevali z ureditvami za odvajanje padavinske vode, senčenje, ozelenitev naselij in prenovo že urejenih javnih površin. Pri takih projektih je treba v skupno rešitev povezati zasaditve, relief, materiale in uporabo prostora.
- Sodelovanje in postopki
Več usklajevanja pri posegih v prostor
Pri projektih je več povezovanja krajinske arhitekture z urbanizmom, prometnim urejanjem, vodarstvom in varovanjem dediščine. Začetnik bo zato pogosteje pripravljal podlage za usklajevanja ter razlagal prostorske rešitve občinam, naročnikom in drugim projektantom.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere lahko krajinski arhitekt več časa posveti pripravi zasnov, usklajevanju projektov, pregledu rešitev in svetovanju sodelavcem. Terensko delo večinoma obsega oglede in nadzor. Ob zaključkih projektov se lahko pritisk rokov poveča.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je tudi v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno. Terenski ogledi so običajno fizično nezahtevni, večjo obremenitev pa lahko prinesejo projektni roki.
- Urnik
- Izmensko
- Lokacija
- Na lokaciji
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizična obremenitev je običajno nizka. Psihično zahtevnejši so usklajevanje različnih interesov, odgovornost za dokumentacijo in delo v kratkih rokih.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri pripravi dokumentacije ali svetovanju. Odvisen je od organizacije projektnega dela.
- Mentorstvo
- Izkušenejši krajinski arhitekt lahko uvaja mlajše sodelavce v pripravo načrtov, terenske oglede in usklajevanje projektne dokumentacije.