Plačni razpon
1900 €3300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače kartografa glede na izkušnje in delodajalca, ne za individualno uradno plačo.
Kartograf
Kartograf izdeluje in posodablja zemljevide, karte in druge prostorske prikaze. Geografske in geodetske podatke preveri, razloži ter jih pretvori v jasno kartografsko podobo. Večinoma dela v pisarni, kartografskem studiu, geodetskem okolju ali raziskovalni ustanovi, del nalog pa opravi na terenu.
Hitra dejstva
Zaposljivost
Rastoče povpraševanje
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Izobrazba
Visoka šola (1. st.) (VI/2)
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študentsko delo
Ni študentsko
Študent lahko pridobiva sorodne izkušnje pri urejanju prostorskih podatkov, terenskih popisih ali raziskovalnih projektih. Za samostojno kartografsko delo potrebuje več strokovnega znanja.
Urnik
Reden urnik
Delo večinoma poteka v rednem dnevnem urniku. Občasno ga lahko prilagodi terensko preverjanje podatkov.
Delo od doma
Deloma od doma
Analitični in kartografski del nalog je mogoče opravljati na daljavo. Terenske meritve in delo z nekaterimi zbirkami podatkov pa zahtevajo prisotnost.
Oblika dela
Redna zaposlitev
Kartograf je v Sloveniji pogosto zaposlen v ustanovi, podjetju, pri geodetskem izvajalcu ali v raziskovalni organizaciji. Možno je tudi projektno sodelovanje.
Sezonsko delo
Vse leto
Delo ni izrazito sezonsko. Terensko zbiranje podatkov je lažje ob ugodnem vremenu.
Psihofizična obremenitev
Nizka
Delo je lahko tudi v poznejšem obdobju kariere vzdržno, saj večinoma poteka v pisarni in ne vključuje večjih fizičnih obremenitev.
Več v razdelku →Poklicno zavarovanje
Ni tipično
Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Kaj dela kartograf
Kartograf dela v kartografskih, geodetskih in raziskovalnih okoljih. Iz prostorskih podatkov izdeluje zemljevide za različne namene. Podatke o reliefu, naseljih, prometnicah, vodah in drugih pojavih pridobiva iz posnetkov, meritev in obstoječih zbirk ter jih primerja s stanjem v prostoru.
Odloči, katere informacije sodijo na karto in kako podrobno bodo prikazane. Izbere merilo, kartografske znake, barvne odtenke in napise, da uporabnik z nje razbere poti, meje, rabo prostora ali tematske podatke.
Pregleduje tudi starejše karte in določi spremembe, ki jih je treba vključiti v novo izdajo. Preveri natančnost podatkov, usklajenost oznak in jasnost prikaza, nato gradivo pripravi za izris ali digitalno objavo.
Naloge so odvisne od naročnika in vrste karte. Kartograf lahko sodeluje pri izdelavi kart za gradnjo, pomorstvo, izletništvo, izobraževanje, okoljske analize ali raziskovanje zgodovine kartografije.
Delovne naloge
Zbira in preverja prostorske podatke
Kartograf pregleda satelitske posnetke, geodetske meritve in obstoječe podatkovne zbirke ter podatke primerja s stanjem na terenu.
Načrtuje kartografski prikaz
Določi merilo, vsebino, znake, napise in barvne odtenke. Nato podatke uredi v osnutek karte ali zemljevida.
Pregleda končno različico in posodobitve
Preveri natančnost črt, imen in simbolov, označi spremembe v prostoru ter pripravi gradivo za izris, objavo ali nadaljnjo obdelavo.
Profil idealnega kandidata za ta poklic
Natančno branje prostora
Kartograf povezuje podatke o površju z njihovim položajem in medsebojnimi razmerji.
- dobro prostorsko zaznavanje
- prepoznavanje topografskih značilnosti
- razumevanje merila in koordinat
Presoja zanesljivosti podatkov
Preden podatek vključi na karto, preveri njegov vir, natančnost in ustreznost za izbrani prikaz.
- doslednost pri preverjanju
- analitično razmišljanje
- smisel za podrobnosti
Jasno oblikovanje kart
Prostorske informacije razporedi tako, da so oznake, barve in napisi berljivi ter usklajeni.
- občutek za grafično ureditev
- geografsko znanje
- računalniška pismenost
Izobrazba
Zahtevana raven
VI/2. stopnja
Za kartografsko delo je običajna VI/2. stopnja izobrazbe, pridobljena na visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu prve stopnje. Ena od poti je študij geografije, kartografske naloge pa opravljajo tudi diplomanti geodezije in geoinformatike. Gimnazija daje dobro splošno podlago za nadaljevanje na teh programih, vendar ni edina srednješolska pot.
Pot do poklica
Srednješolska podlaga
Gimnazija daje široko podlago iz geografije, matematike in dela z viri za nadaljevanje študija na visokošolski ravni.
Študij geografije ali geodezije
Na VI/2. stopnji se strokovna podlaga pridobi na programu geografije ali na programu geodezije in geoinformatike.
Delo s prostorskimi podatki
Praktične izkušnje se pridobivajo pri pripravi kart, urejanju prostorskih zbirk, terenskih preverjanjih in sodelovanju pri projektih.
Srednje šole
Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Prihodnost poklica
- Trg dela
Postopna rast potreb po kartografskem znanju
Perspektiva poklica je rastoča, vendar kartograf v Sloveniji ne sodi med deficitarne poklice. Vstopna mesta bodo pogosto vezana na konkretne projekte pri geodetskih izvajalcih, javnih ustanovah, raziskovalnih organizacijah in podjetjih, ki obdelujejo prostorske podatke.
- Področja uporabe
Več dela na tematskih prostorskih prikazih
Poleg splošnih zemljevidov bodo pogostejši prikazi za okoljske presoje, promet, urejanje prostora, turizem in spremljanje sprememb v krajini. Pri iskanju dela pomaga, če kartograf zna geografsko vsebino prilagoditi konkretnemu uporabniku karte.
- Strokovni profil
Povezovanje geografije in geodezije
Delodajalci bodo iskali ljudi, ki znajo razlago geografskih pojavov povezati z natančnimi geodetskimi podatki. Študij geografije ali geodezije in geoinformatike odpira sorodna, a vsebinsko različno usmerjena kartografska dela.
Delo v poznejšem obdobju kariere
V poznejšem obdobju kariere kartograf večino časa dela s prostorskimi podatki in pregleduje karte v pisarni. Terenskega dela je lahko manj. Redni dnevni urnik in projektno razporejanje omogočata določene prilagoditve obsega dela.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je lahko tudi v poznejšem obdobju kariere vzdržno, saj večinoma poteka v pisarni in ne vključuje večjih fizičnih obremenitev.
- Urnik
- Reden urnik
- Lokacija
- Deloma od doma
- Sezonsko delo
- Vse leto
- Obremenitev
- Fizične obremenitve so večinoma nizke. Več pozornosti zahtevata dolgotrajno zbrano delo pred zaslonom in natančno preverjanje podatkov.
- Skrajšan delovnik
- Skrajšan delovnik je lahko mogoč pri projektnih, raziskovalnih ali administrativno-kartografskih nalogah. Odvisen je od delodajalca in rokov projekta.
- Mentorstvo
- Mentorsko delo je mogoče v kartografskih ekipah, geodetskih okoljih in raziskovalnih ustanovah ter pri uvajanju sodelavcev v delo s prostorskimi podatki.