Plačni razpon
1500 €5250 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, panogo in regijo, ne za individualno uradno plačo.
Industrijski oblikovalec oblikuje serijsko izdelane predmete tako, da so uporabni, primerni za izdelavo in vizualno usklajeni. Iz začetne ideje pripravi skice, modele in prototipe, nato pa rešitev uskladi s proizvodnjo. Dela lahko v oblikovalskem studiu, razvojnem oddelku podjetja ali samostojno za naročnike.
1500 €5250 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje, panogo in regijo, ne za individualno uradno plačo.
Povpraševanje je stabilno v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študenti lahko sodelujejo pri pripravi vizualizacij, maket in podpori oblikovalski ekipi. Samostojno vodenje razvoja zahteva več znanja.
Delo navadno poteka med delavniki. Pred predstavitvijo izdelka ali začetkom proizvodnje se lahko zaradi rokov delovni dan podaljša.
Skiciranje, modeliranje in del usklajevanja lahko potekajo na daljavo. Pri prototipih, preskusih in obiskih proizvodnje je potrebna prisotnost.
Pogosta je redna zaposlitev pri proizvajalcih, razvojnih podjetjih in v studiih. Del oblikovalcev dela projektno kot samozaposlenih.
Obseg dela je odvisnejši od razvojnih projektov in rokov naročnikov kot od letnega časa.
Delo je lahko v poznejšem obdobju kariere dobro vzdržno, če so ustrezno urejeni delovni položaj, delo pred zaslonom in projektni roki.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Industrijski oblikovalec dela v razvojnih oddelkih proizvajalcev, oblikovalskih studiih in agencijah. Načrtuje izdelke za vsakdanjo ali strokovno uporabo. Ob začetku projekta ugotovi, komu je izdelek namenjen, kako ga bodo ljudje uporabljali in katere zahteve mora izpolnjevati.
Iz začetnih idej pripravi več oblikovnih predlogov, jih skicira in izdela tridimenzionalni računalniški model. Pri delu usklajuje videz izdelka z ergonomijo, lastnostmi materialov, načinom sestavljanja in možnostmi serijske proizvodnje.
S prototipom preverja velikost, oprijem, uporabo in videz izdelka. Z inženirji, tehnologi, trženjem in naročnikom se dogovori o materialih, stroških in podrobnostih. Po preskusih načrt po potrebi popravi pred začetkom proizvodnje.
Večino časa dela za računalnikom. Občasno obišče delavnico, tiskarno, preskuševalni center, razstavni prostor ali proizvodnjo. Lahko je zaposlen pri proizvajalcu ali večjem podjetju, lahko pa dela projektno v studiu ali kot samozaposlen.
Industrijski oblikovalec pregleda naročilo, prouči način uporabe izdelka in z naročnikom razjasni njegove funkcije, ciljno skupino, cenovni okvir ter omejitve pri izdelavi.
Izbrano idejo pretvori v skice in računalniški model. Nato pripravi maketo ali prototip ter preveri obliko, mere, oprijem in odziv materiala.
Z inženirjem in tehnologom preveri, ali je rešitev izvedljiva, primerja materiale in stroške, po preskusih popravi podrobnosti ter pripravi rešitev za proizvodnjo.
Izdelek mora biti oblikovno prepoznaven, hkrati pa razumljiv in udoben za uporabo.
Oblika izdelka je povezana z izbranim materialom, orodjem, sestavljanjem in stroški serijske izdelave.
Rešitev se razvija v sodelovanju z naročnikom, tehnologi, inženirji in drugimi sodelavci.
VI/2. stopnja
Za industrijskega oblikovalca je navedena VI/2. stopnja, torej visoka šola prve stopnje z visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim programom. Srednješolsko osnovo lahko ponudijo programi oblikovanja, na primer industrijsko, grafično ali modno oblikovanje ter fotografija. S poklicem je na visokošolski ravni povezan študij industrijskega oblikovanja, vendar poti niso omejene na eno smer.
Podatke o izobraževanju pripravlja srednjesole.si.
Znanje risanja, kompozicije, vizualnega izražanja in dela z materiali se lahko pridobiva v programih oblikovanja, fotografije ali sorodnih ustvarjalnih smereh.
Za poklic je navedena VI/2. stopnja. Študij industrijskega oblikovanja povezuje razvoj izdelkov, oblikovanje, materiale, tehnologijo in predstavljanje projektov.
Pri zaposlovanju veliko pove zbirka skic, modelov, prototipov in izvedenih projektov. Praksa v studiu, pri proizvajalcu ali v prototipni delavnici pokaže, kako poteka sodelovanje od ideje do izdelka.
Perspektiva poklica je stabilna, vendar v Sloveniji ni označen kot deficitaren. Vstopna mesta bodo večinoma v razvojnih oddelkih proizvajalcev, oblikovalskih studiih in pri projektnem delu. Portfolio bo zato pomemben dokaz praktičnih sposobnosti.
Pri proizvajalcih bo industrijski oblikovalec pogosteje del širših razvojnih ekip. Odločitve o izdelku se tam povezujejo s konstrukcijo, nabavo materialov, pakiranjem in prodajno predstavitvijo. Samostojni oblikovalci bodo še naprej odvisni od naročil podjetij.
Naročniki bodo pri novih izdelkih pogosteje pričakovali utemeljitev izbire materialov, možnosti popravila, sestavljanja in stroškov izdelave. Oblikovne rešitve bodo morale poleg videza pokazati tudi, da so primerne za proizvodnjo.
V poznejšem obdobju kariere industrijski oblikovalec večino časa preživi za računalnikom in na sestankih. Občasno obišče proizvodnjo ali spremlja preskušanje prototipov. Fizično delo je manj zahtevno, vendar sta pomembna skrb za sedeče delo in zbranost pri usklajevanju zahtev projekta.
Psihofizična obremenitev
SrednjaDelo je lahko v poznejšem obdobju kariere dobro vzdržno, če so ustrezno urejeni delovni položaj, delo pred zaslonom in projektni roki.