Plačni razpon
2100 €4300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in panogo, ne za uradno individualno plačo.
Inženir telekomunikacij načrtuje, preizkuša in vzdržuje sisteme za prenos govora, podatkov in multimedijskih vsebin. Zaposluje se pri telekomunikacijskih operaterjih, razvojnih podjetjih, proizvajalcih opreme in inženirskih družbah. Večino časa dela v urejenih notranjih prostorih, del dela pa poteka ob napravah in omrežni infrastrukturi.
2100 €4300 € bruto
Razpon je odvisen od izkušenj, regije in oblike zaposlitve. Gre za okvirno oceno mesečne bruto plače glede na izkušnje in panogo, ne za uradno individualno plačo.
Povpraševanje raste; delodajalci iščejo nove kadre v panogi.
Podrobnejši pregled poti, šol in izpitov je v razdelku spodaj.
Več v razdelku →Študent lahko pomaga pri testiranju opreme, dokumentaciji, meritvah ali delu v podporo razvojni skupini. Zahtevnejše načrtovanje opravljajo izkušenejši strokovnjaki.
Delo večinoma poteka med delavniki. Vzdrževanje omrežij in odpravljanje izpadov lahko vključujeta dežurstvo ali delo zunaj običajnega delovnega časa.
Načrtovanje, analiza meritev in dokumentiranje lahko deloma potekajo na daljavo. Meritve in posegi na opremi zahtevajo delo na lokaciji.
Inženir telekomunikacij je v Sloveniji običajno zaposlen pri operaterju, tehnološkem podjetju, proizvajalcu opreme ali inženirski družbi.
Delo ni posebej sezonsko, saj razvoj, upravljanje in vzdrževanje komunikacijskih sistemov potekajo vse leto.
Delo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, ker prevladujejo analitične in projektne naloge. Občasni pregledi infrastrukture lahko pomenijo tudi fizično obremenitev.
Več v razdelku →Za večino vlog v tem poklicu veljajo splošni pogoji obveznega pokojninskega zavarovanja. Posebno poklicno zavarovanje tukaj ni tipično.
Inženir telekomunikacij pri podjetju, operaterju ali v razvojni skupini skrbi za povezave, po katerih potujejo klici, podatki, slika in zvok. Načrtuje dele mobilnih, fiksnih, radijskih ali podatkovnih omrežij in preverja kakovost signala.
Ob uvajanju opreme določi tehnično rešitev, pripravi nastavitve naprav ter opravi meritve moči, frekvenc in prenosa. Če povezava ni zanesljiva, išče vzrok v kablih, antenah, ojačevalnikih, omrežnih nastavitvah ali komunikacijskih napravah. Pri odpravi napake sodeluje z drugimi strokovnjaki.
Delo lahko vključuje razvoj in preizkušanje novih načinov povezovanja, od lokalnih in mobilnih omrežij do satelitskih povezav in podmorskih kablov. Inženir usklajuje tehnične rešitve, dokumentira izvedbo in lahko svetuje strankam ali sodeluje pri prodaji zahtevnejše opreme.
Pri meritvah in posegih upošteva pravila varnega dela ob električni napetosti in elektromagnetnih napravah. Razvoj in načrtovanje večinoma potekata v pisarni ali laboratoriju. Pregled infrastrukture pa lahko zahteva obisk tehničnih prostorov in lokacij z nameščeno opremo.
Inženir telekomunikacij pregleda zahteve naročnika ali projekta, izbere način povezave in pripravi tehnično zasnovo za prenos podatkov, govora ali multimedijskih vsebin.
Nastavi komunikacijske naprave, izmeri signal, frekvence in moč ter rezultate primerja s predvidenimi tehničnimi lastnostmi povezave.
Ob slabem prenosu poišče napako v opremi ali povezavi, sodeluje pri popravilu in zabeleži nastavitve, meritve ter spremembe sistema.
Delo zahteva sistematično iskanje vzroka, kadar signal, povezava ali naprava ne deluje tako, kot bi morala.
Potrebno je povezovati znanje fizike, matematike, radijske komunikacije in računalniških omrežij.
Omrežne rešitve nastajajo v sodelovanju z razvojniki, monterji, sistemskimi strokovnjaki in naročniki.
VI/2. stopnja
Za delo se običajno zahteva VI/2. stopnja izobrazbe, to je visokošolski strokovni ali univerzitetni program prve bolonjske stopnje. Ustrezno znanje dajejo študiji elektrotehnike, telekomunikacij, računalniških omrežij in sorodnih tehniških smeri. Srednješolsko podlago lahko pridobite v programu tehnik elektronskih komunikacij, na gimnaziji ali tehniški gimnaziji.
Podlago za nadaljnji študij dajejo program tehnik elektronskih komunikacij, gimnazija ali tehniška gimnazija. Pri njih dijaki razvijajo znanje matematike, fizike in tehnike.
Običajna pot v poklic se nadaljuje z visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim programom prve stopnje iz elektrotehnike, telekomunikacij ali sorodne tehniške smeri.
Strokovna praksa ali začetno delo omogoča uporabo znanja pri meritvah, nastavljanju naprav, dokumentiranju in odpravljanju motenj v komunikacijskih sistemih.

Šole, kjer lahko pridobiš izobrazbo za ta poklic. Podatke pripravlja srednjesole.si.
Perspektiva poklica je rastoča, zato bodo delodajalci iskali strokovnjake za načrtovanje in upravljanje komunikacijskih omrežij. Poklic ni označen kot deficitaren, zato zaposlitev ni samoumevna. Prednost bodo imeli kandidati z uporabnimi tehničnimi izkušnjami.
Ljudje, ki vstopajo v poklic, bodo pogosteje sodelovali pri nadgradnjah mobilnih omrežij, optičnih priključkih in povezovanju naprav v industriji ali javni infrastrukturi. Potrebno bo dobro razumevanje, kako se deli omrežja povezujejo v zanesljiv sistem.
Delo se razlikuje glede na delodajalca. Operaterji potrebujejo strokovnjake za omrežje in storitve, proizvajalci za preizkušanje opreme, inženirska podjetja pa za projektiranje in izvedbo povezav. Zgodnja usmeritev v radijske sisteme, optiko, podatkovna omrežja ali multimedijo zato vpliva na vsakdanje naloge.
V poznejšem obdobju kariere se delo pogosto premakne k načrtovanju omrežij, tehnični presoji rešitev, nadzoru izvedbe in reševanju zahtevnejših motenj. Terenskih posegov je lahko manj, če delovno mesto omogoča prehod v projektno ali strokovno-vodilno delo.
Psihofizična obremenitev
NizkaDelo je v poznejšem obdobju kariere večinoma vzdržno, ker prevladujejo analitične in projektne naloge. Občasni pregledi infrastrukture lahko pomenijo tudi fizično obremenitev.